Doslej najvišja udeležba v presejanju za raka na dojki

V preventivnem programu za zgodnje odkrivanje raka na dojki DORA beležijo v letošnjem prvem polletju doslej najvišjo udeležbo žensk. Letos v prvi polovici leta znaša na ravni države že dobrih 78 odstotkov. Kljub temu, da je zdaj udeležba na vseh območjih višja kot pretekla leta, je žal še vedno najnižja prav na južnem Primorskem, med tem ko je na severnem Primorskem med najvišjimi v državi.

Slikanje dojk z mamografom je najbolj učinkoviti način odkrivanja  
taka, tudi v primeru, ko  je tumor v  dojki  manjši od enega 
centimetra in ga še ni mogoče otipati.
Slikanje dojk z mamografom je najbolj učinkoviti način odkrivanja taka, tudi v primeru, ko je tumor v dojki manjši od enega centimetra in ga še ni mogoče otipati.  

SLOVENIJA > V državni presejalni program DORA vabijo vse ženske med 50. in 69. letom starosti. Čeprav začetek presejalnega programa DORA sicer sega že v leto 2008, ko so ga začeli izvajati na ljubljanskem območju, se je ozemeljska pokritost oziroma vključenost v program razvijala postopoma še na druge regije. Na celotnem območju države pa je program DORA od let 2017 dalje dostopen vsem ženskam od 50. do 69. leta starosti v slovenskih regijah.

Tudi med epideimijo covida-19

Po uradnih podatkih je bila tudi udeležba v epidemiji covida-19 v zadnjih dveh letih v vseh slovenskih regijah višja od 70 odstotkov, kolikor mora znašati skladno z evropskimi smernicami za presejalne programe, da je zagotovljen ključni cilj programa - znižanje umrljivosti žensk zaradi raka na dojki za vsaj 25 do 30 odstotkov.

Ena najpogostejših vrst raka

Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2019, ko so na voljo zadnji zbrani podatki, za rakom na dojki, na novo zbolelo 1583 žensk, umrlo jih je 431. V letu 2019 je bil pri ženskah rak na dojki druga najpogostejša vrsta raka, takoj za nemelanomsko vrsto raka na koži, po umrljivosti pa skupaj z rakom na pljučih prva najpogostejša vrsta raka, ki zakrivi največ smrti žensk v Sloveniji. Več kot 80 odstotkov vseh žensk, ki zbolijo za rakom na dojki, je starejših od 50 let. Za rakom na dojki lahko zbolijo tudi mlajše ženske, vendar je teh bistveno manj. Približno pet odstotkov vseh obolelih je mlajših od 40 let. Za to vrsto raka obolevajo tudi moški, vendar dokaj redko.

Od začetka epidemije covida-19 leta 2020 do konca junija so pri več kot 1500 ženskah odkrili raka na dojki. Kot ugotavljajo strokovnjaki Onkološkega inštituta, ki upravlja z DORO, ženske zaupajo programu in se udeležujejo presejalne mamografije, ko prejmejo povabilo DORE.

Cilj: čim zgodnejše odkrivanje raka

Večina žensk ve, da gre za program, s katerim odkrivajo na dojko omejene vrste raka, večinoma manjše od enega centimetra, ki jih same še ne morejo zatipati, četudi si dojke redno pregledujejo. Znano je, da je verjetnost popoldne ozdravitve večja, ko raka odkrijejo v čim zgodnejši fazi, ko je še omejen na dojko. Prav zato je pomembna preventivna redna mamografija, kar jim omogoča in izvaja program DORA.

Po zastoju nadoknadili zamujeno

V epidemičnih letih 2020 in 2021 so bili v prvem valu spomladi 2020 vsi trije presejalni programi za raka zaustavljeni za 2,5 meseca. Tako je udeležba žensk ostala na ravni pred epidemijo. Na ravni Slovenije je leta 2020 znašala 74,3 odstotka, leta 2021 pa 77,2 odstotka. Pred epidemijo covida-19 je leta 2019 udeležba znašala 76,8 odstotka. Letos je v prvih šestih mesecih na presejalno mamografijo v DORI prišlo že 78,1 odstotka žensk. V letih 2020 in 2021 je bila udeležba v vseh regijah v povprečju višja od 70 odstotkov, letos je v prvih šestih mesecih presegla v vseh regijah 75 odstotkov.

Vanj je vsako leto povabljenih približno 140.000 žensk, ki jim opravijo presejalno mamografijo. Ta je dandanes edina najzanesljivejša in strokovno dokazana najbolj učinkovita metoda za odkrivanja netipnih vrst raka v dojkah v tej starostni skupini. Program DORA skrbi za varno in prijazno obravnavo žensk in za njihovo ozaveščanje, da bi se vabilu res odzvale. Trudijo se za prijazno komunikacijo, za čim prijaznejšo izvedbo slikanja dojk in za hitro posredovanje izvidov ter za vabila vsaki dve leti, vse do 69. leta starosti.

Južna Primorska najmanj ozaveščena, severna druga najboljša

Je pa hkrati tudi v letošnji prvi polovici leta še vedno oziroma vnovič presenetljiv podatek o odzivnosti žensk na južnem Primorskem. Pravzaprav podatek samo dodatno potrjuje, kar opažajo že nekaj let, čeprav je treba priznati, da se razmere sicer počasi izboljšujejo. A prepočasi glede na krepitev zavedanja o preventivi in skrbi za lastno zdravje na vseh drugih območjih v državi.

Po udeležbi na povabilo DORE so namreč prav prebivalke na območju južne Primorske (t.i. koprska zdravstvena regija), med vsemi ženskami v vseh regijah najslabše - udeležba znaša 75,1 odstotka. Je pa, nasprotno, na severne Primorskem (v novogoriški zdravstveni regiji) udeležba kar 81,9-odstotna, kar jih uvršča na drugo mesto med vsemi najbolj odzivnimi območji oziroma regijami v državi.

Prva po odzivnosti oziroma udeležbi pa je zdravstvena regija Ravne na Koroškem s 83,5 odstotka. Skupna odzivnost v državi pa znaša 78,1 odstotka, kar je doslej v programu DORA vse od leta 2017 najvišji odstotek udeležbe.


Najbolj brano