Bo sledila s padavinami bogata zima?

Indijansko poletje se bo nadaljevalo tudi zadnje oktobrske dni. Na Primorskem bomo imeli čez dan več kot 20 stopinj Celzija, v notranjosti hrvaške Istre pa naj bi se živo srebro povzpelo tudi do 27 stopinj Celzija. Jutra naj bi postala hladnejša, a bodo še vedno topla za ta letni čas, in tudi morje bo ohranilo zdajšnjih 20 do 21 stopinj.

Kot vse kaže, bo letošnji oktober najtoplejši v zgodovini meritev, ki jih opravljajo v Agenciji RS za okolje, in bo s prvega mesta pregnal do zdaj najtoplejši oktober 1966. Po stari ljudski modrosti je vreme v tem mesecu porok za april. Glede na to, da ni zmrzovalo, pa naj se januarja ne bi odtaljevalo in takrat naj ne bi bilo niti sončno, saj oktobra nismo imeli ne burje ne mraza. Ker ni veliko deževalo, naj decembra ne bi imeli silovitih vetrov, za 1. november pa pravijo, da “zamete zima pričakuje, ako na mrtvih dan dežuje”.

Tuji vremenoslovci menijo, da bo na letošnjo zimo vplival pojav La Niña - nihanja temperature na vodni gladini v zahodnem delu Tihega oceana (gre za dolgotrajnejši temperaturni odklon na morski gladini za več kot pol stopinje Celzija). La Niña ima nasproten vpliv kot El Niño; če slednji povzroči deževno obdobje v srednjezahodnem delu ZDA, na primer, bo La Niña na istem območju povzročila sušno obdobje. Med La Niño se nizke temperature oceanov razširijo po ekvatorialnem Pacifiku in to lahko vpliva na zimske temperature in sneg po vsem svetu. Klimatologi pravijo, da se La Niña še krepi, če pa bo dosegla vrhunec prihodnji mesec, naj bi januarja izzvenela. Kljub temu naj bi razmere v ozračju ostale podobne La Niñi vso zimo (zaradi neskladja med pojavom in spremenjenimi vremenskimi razmerami). To bi bila že tretja zaporedna zima La Niñe, kar se je od beleženja pojava zgodilo le trikrat, nazadnje v letih 1998-2001, in po takratnih izkušnjah bi Južno Evropo in Balkan to zimo lahko prizadela močna neurja in nevihte.

V Istri obirajo oljke, ko cvetijo stare istrske sorte vrtnic. Še pred 20 leti bi se kaj takega zdelo nemogoče. Foto: Mirjana Cerin

Po tej logiki bi bila dež in veter pogostejša na Portugalskem, v Španiji, južni Franciji, Italiji, na Balkanu in v Sloveniji. Poplave bi lahko prizadele tudi naše obmorske kraje in tiste v bližini rek. Ker pa južna nevihtna pot po Evropi prinaša več sneženja vzdolž južnih pobočij Alp, bi lahko zapadlo več snega na Iberskem polotoku in drugod, tudi v nižinskih delih. Ali bi to napolnilo od letošnje izjemne suše obubožane podtalne rezervoarje vode v južni Evropi, bo pokazal čas. Nekateri strokovnjaki namreč menijo, da bodo potrebna leta nadpovprečnih deževnih obdobij. Zima pa naj bi nam po vsej južni Evropi postregla z običajnimi do nekoliko višjimi temperaturami, čeprav naj bi nestanovitno vreme spremljala obdobja hladnejšega vremena.

Topla jesen v času energetske draginje je, seveda, dobrodošla, toda naša klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da je verjetnost za toplejše jeseni vse večja. Šlo naj bi za globalne spremembe, za katerimi naj bi stal človek in to naj bi nas moralo zelo skrbeti.

---