Primanjkuje zlasti učiteljev tehnike, razrednega pouka in angleščine

Slovenski učitelji so preobremenjeni, slabo plačani in podcenjeni, hkrati pa naj bi bilo pomanjkanje kadra v tem poklicu vse večje, opozarjajo v sindikatu SVIZ. Uradni podatki kažejo, da pri nas primanjkuje približno 1000 učiteljev, medtem ko predsednik Združenja ravnateljev Slovenije Gregor Pečan ocenjuje, da naj bi manjkalo približno 5000 učiteljev. Trendu zadnja leta pritrjujejo tudi marsikje na Primorskem.

Šole pridejo iz leta v leto težje do ustrezno izobraženega in 
usposobljenega kadra. Foto: STA
Šole pridejo iz leta v leto težje do ustrezno izobraženega in usposobljenega kadra. Foto: STA

SLOVENIJA, PRIMORSKA > Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a, poudarja, da je danes slovensko učiteljstvo med najstarejšimi v Evropi, delež mlajših od 30 let pa je najmanjši na stari celini. “Nabor in število vzgojiteljev in vzgojiteljic ter učiteljic in učiteljev, ki nam jih primanjkuje, se širi in poglablja, hkrati se obremenitve in izgorelost teh, ki delajo v poklicu, stopnjujejo,” ugotavlja. Ob tem dodaja, da za mlade pedagoško delo, ki je nadvse odgovorno in vse bolj zahtevno, karierno pa ne posebej atraktivno, ni več privlačno, zato je vprašanje, kako v učiteljski poklic privabiti čim več mladih.

Poudarja še, da je poleg tega rast povprečne plače v vzgoji in izobraževanju, od vrtcev do univerze, v zadnjih petih letih dvakrat ali celo trikrat nižja kot v drugih delih javnega sektorja. Po Štrukljevih besedah je povprečna plača univerzitetno izobraženih učiteljic in učiteljev z opravljenim strokovnim izpitom nižja od povprečne plače zaposlenih v javnem sektorju ter 20 odstotkov nižja od povprečne plače vseh zaposlenih z univerzitetno izobrazbo.

V šolskem oziroma študijskem letu 2021/22 je v slovenskih vrtcih 12.486 zaposlenih opravljalo vzgojiteljsko delo, v osnovnih šolah je poučevalo 22.795, v srednjih 7470 in na terciarni ravni izobraževanja 5540 redno zaposlenih pedagoških delavcev.

Ko se na razpis ne prijavi niti en učitelj…

Da je iz leta v leto težje priti do ustrezno izobraženega in strokovnega kadra, zadnja leta opažajo tudi na primorskih šolah. “Določenih profilov, kot so učitelji tehnike, razrednega pouka in angleščine, še posebej primanjkuje. Večkrat moramo zaposliti tudi študente oziroma diplomante brez strokovnega izpita. V letošnjem šolskem letu nam je uspelo zagotoviti kader za poučevanje vseh predmetov, čeprav vsi nimajo ustrezne izobrazbe,” priznava Simon Skočir, ravnatelj Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid.

Največkrat do težav prihaja pri poučevanju predmetov, ki jim predmetnik odmerja manj ur tedensko. Ta problematika se je, kot ugotavlja Skočir, še posebej povečala od uvedbe novega pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole leta 2012, saj je to ustvarilo potrebo po več ozko izobraženih zaposlenih s posledično manjšimi deleži zaposlitve. Manjše šole z malo oddelki imajo pri zagotavljanju ustreznega kadra toliko večje težave.

Simon Skočir

ravnatelj Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid

“Večkrat moramo zaposliti tudi študente oziroma diplomante brez strokovnega izpita.”

“Tudi mi opažamo primanjkljaj kadrov že dve leti. Nekaterih profilov že več let ni, a zadnji dve leti primanjkuje tudi učiteljev razrednega pouka, ki jih je bilo še pred petimi leti veliko,” poudarja Irena Kodele Krašna, ravnateljica Osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini. Za primerjavo pove, da se je pred petimi leti na razpis med poletjem prijavilo preko 20 kandidatov, med šolskim letom pa približno pet. Sedaj se jih niti med poletjem ne prijavi pet, konec avgusta pa jih sploh ni mogoče več dobiti. Tudi med šolskim letom ne.

“Prejšnji teden smo imeli razpis in se nanj ni prijavil niti en učitelj razrednega pouka,” ilustrira stanje. Se pa najdejo tudi izjeme. Po besedah Damijane Gustinčič, ravnateljice Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača, imajo na šoli vsa delovna mesta ustrezno zasedena. “Menim, da k odlični kadrovski zasedbi vpliva tudi dejstvo, da študentom pedagoških in drugih fakultet, ki se usposabljajo za bodoče učitelje, omogočamo opravljanje prakse na naši šoli, kjer učitelji odgovorno prevzamejo mentorstvo in jih navdušijo za ta poklic,” pravi.

Damijana Gustinčič

ravnateljica Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača

“Pomembno je, da se za pedagoški poklic odločijo tisti, ki so sočutni, motivirani za vseživljenjsko učenje, optimistični in pripravljeni podpirati učence na poti njihove rasti.”

Poklic učitelja je nima več pravega ugleda

Kot se strinjajo sogovorniki, zanimanje za učiteljski poklic upada. “Poklic nima takega ugleda v družbi, kot bi ga bilo pričakovati, zavedajoč se pomena znanja in vrednot, ki jih mladi pridobivajo v šoli. Mnogi vidijo delo učitelja le, ko je v učilnici, premalo pa se poudarja pripravo na pouk, izbiro učnih sredstev, evalvacijo učenčevih izdelkov. Digitalizacija in napredek znanosti narekujeta, da se morajo učitelji stalno strokovno izpopolnjevati, če hočejo 'v korak s časom',” meni Damijana Gustinčič. To pa zahteva visoko stopnjo energije in odgovornosti.

“Plače učiteljev začetnikov so nizke, zato mladi iščejo zaposlitve izven šol, kjer so zagotovljeni boljši pogoji, ki jih mladi potrebujejo v času ustvarjanja družine in reševanja stanovanjskih problemov. Zadnje čase, predvsem po epidemiji covida, ugotavljamo tudi beg starejših učiteljev v druga, manj stresna delovna okolja,” opaža. Po njenem mnenju bi bilo za motivacijo kandidatov, da se odločijo za poklic učitelja, treba ponovno uvesti pripravništvo, in starejše učitelje razbremeniti dela pouka, ki bi ga usmerili v mentorstvo mlajšim učiteljem. “Pomembno je, da se za pedagoški poklic odločijo tisti, ki so sočutni, motivirani za vseživljenjsko učenje, optimistični in pripravljeni podpirati učence na poti njihove rasti,” še izpostavlja Gustinčičeva.

Irena Kodele Krašna

ravnateljica Osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini

“Za cvetoče gospodarstvo potrebujemo dobre šole, take pa so lahko le z dobrimi kadri. Zato problem pomanjkanja dobrih kadrov v šolstvu ni problem, ki je omejen le na sektor šolstva - je problem naše celotne družbe.”

“Za cvetoče gospodarstvo potrebujemo dobre šole”

“Poklic učitelja je zelo lep, a naporen,” je prepričana Irena Kodele Krašna, ki meni, da bi se za pedagoški poklic morali izobraževati najboljši kadri. “V nekaterih državah je tako. V Sloveniji žal ne. Že veliko let vemo, da je marsikateri študent izbral pedagoško smer študija zato, ker se mu ni uspelo vpisati na bolj 'prestižne' fakultete. Nekateri so kljub temu našli svoje mesto v pedagoškem poklicu in so danes odlični učitelji, marsikdo pa ne,” ugotavlja.

Opozarja tudi, da vsak učitelj potrebuje neprestano izobraževanje. “Po par letih dela v šoli kot učitelj bi moral narediti predah za daljše obdobje - vsaj eno leto. Ta čas bi namenil izobraževanju, poučevanju na neki drugi šoli v tujini, delo v neki povsem drugi panogi. V tem trenutku zakonodaja omogoča daljši neplačan dopust, a plače učiteljev niso tako visoke, da bi si tak daljši neplačan dopust lahko privoščili. Poleg tega ga ravnatelji delavcu ne morejo odobriti, če nimajo nadomestnega kadra. Zato bi to moralo biti sistemsko urejeno,” meni. Hkrati je kritična do ocen, ki javni sektor, kamor se uvršča tudi učitelje, obravnavajo kot parazit, ki izčrpava gospodarstvo.

“Danes cvetočega gospodarstva ni mogoče ustvariti brez šol in učiteljev. Za cvetoče gospodarstvo potrebujemo dobre šole, take pa so lahko le z dobrimi kadri. Zato problem pomanjkanja dobrih kadrov v šolstvu ni problem, ki je omejen le na sektor šolstva - je problem naše celotne družbe. Tudi gospodarstva. In osnovna šola je tista, ki postavlja temelje za naprej. Če so temelji slabi, se zruši celotna stavba.”

Tudi zato po besedah Simona Skočirja zahteva vprašanje o vlogi šolskega sistema in učiteljev v družbi prihodnosti tehten razmislek in poglobljeno razpravo, v katero bosta vključeni tako stroka kot politika.


Najbolj brano