Tisoč in en izgovor delodajalcev za to, da plače niso dostojnejše

V Obalni sindikalni organizaciji (OSO-KS 90) opozarjajo, da je položaj delavcev čedalje slabši. Plače mnogih že dlje časa niso več dostojne, spričo draginje se vse več delavcev le stežka prebije skozi mesec. Marsikje kadrov primanjkuje, zato so delavci vse bolj obremenjeni, slabšajo se tudi delovni pogoji. OSO je na nekatere delodajalce že poslala poziv za zvišanje osnovnih plač. Če odziva ne bo, bodo zaostrili svoje aktivnosti, ne izključujejo niti stavke.

V OSO-KS opozarjajo, da mnogi delavci ne dobivajo dostojnih plač 
za svoje delo. 

 Foto: Tomaž Primožic/FPA
V OSO-KS opozarjajo, da mnogi delavci ne dobivajo dostojnih plač za svoje delo.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER > “Delodajalci najdejo tisoč in en izgovor za to, da plače delavcev niso dostojnejše. Za vse imajo denar - za dražje materiale in energente, za boljše plače delavcev pa ga vedno zmanjka,” pravi Damjan Volf, generalni sekretar OSO-KS 90.

Najslabše so razmere v dejavnosti cestnega potniškega prometa, gradbeništvu, zdravstva in sociali, vzgoji in izobraževanju, a nezadovoljstvo in težave so povsod. “Delodajalce v dejavnosti cestnega potniškega prometa smo že pozvali k zvišanju osnovnih plač, da bi dosegle dostojno plačilo za opravljeno delo. Zahtevamo tudi varno in zdravo delovno okolje. Podoben poziv bomo poslali tudi gradbenim podjetjem.”

Marjan Herak

sindikat gradbenih dejavnosti

“Od delavcev se zahteva vedno več, plače pa so vedno iste. Če bi bile plače višje, jim delavcev ne bi bilo treba iskati drugje. Balkanski bazen se je izpraznil, zdaj delavce iščejo že v Južni Ameriki, Pakistanu, Indiji ...”

Svet OSO je sicer vsem sindikatom panog in podjetij, ki delujejo pod njegovim okriljem, priporočil, naj si prizadevajo, da v nobenem poklicu osnovna plača ne bi bila nižja od minimalne plače.

“Delodajalci nas ignorirajo”

Endre Mesaroš, predsednik sindikata voznikov avtobusov Slovenije, je opozoril, da sta največja problema nizke plače in delovni čas, saj se razpoložljivosti (čas med dvema vožnjama) ne všteva v delovni čas. Tako si lahko vozniki naberejo tudi po 230, 240 ur, po cele dneve so odsotni, a zaradi nevštevanja časa razpoložljivosti v delovni čas ne dosežejo mesečne kvote ur.

“Kadra primanjkuje, ker delavci ne dobijo primernega plačila. Tudi za to tuji delavci delajo v naših podjetjih samo kako leto, potem gredo raje drugam. Kadarkoli zahtevamo višje plače, ni nič iz tega, ignorirajo nas,” pravi Mesaroš.

Denarja za višje plače delavcev vedno zmanjka

Tudi predstavnik sindikata gradbenih dejavnosti Marjan Herak opozarja, da v gradbeništvu primanjkuje vseh kadrov - od navadnih delavcev, strojnikov do voznikov in inženirjev. Sta pa vprašanji kadrov in plačila tesno povezani, še dodaja: “Od delavcev se zahteva vedno več, plače pa so vedno iste. Delodajalci so gluhi za naše zahteve po dostojnejšem plačilu. Če bi bile plače višje, jim delavcev ne bi bilo treba iskati drugje. Balkanski bazen se je izpraznil, zdaj delavce iščejo že v Južni Ameriki, Pakistanu, Indiji ... Delodajalci mislijo na svoj zaslužek, za naše višje plače pa denarja zmanjka.”

Ko te po nočnem delu pokličejo, da prideš v službo dve uri prej ...

Da je delo v domovih za starejše vedno bolj naporno, saj kadra primanjkuje, plače pa so prenizke, pravi tudi Tina Kavčič, predstavnica sindikata Doma upokojencev iz Ajdovščine. Veliko zaposlenih v domovih je izgorelih, po dolgotrajni bolniški delajo po štiri ure, a v domovih upokojencev je treba vseeno opraviti vse delo, tako da še več dela pade na ostale.

“Dostikrat pokličejo delavca, naj vskoči namesto koga, ki je na bolniški, naj pride v službo dve uri prej, pa čeprav je morda prejšnji dan delal dolgih 10 ur v nočni izmeni ... Ko so bolniške odsotnosti, je na primer srednja medicinska sestra še bolničar, čistilka, opravlja pa tudi delo diplomirane medicinske sestre ... Študenti, ki pridejo delat v domove, gredo kmalu drugam, saj vidijo, da tu ni perspektive,” grenko ugotavlja Tina Kavčič.

Vsaj minimalna plača kot osnovna plača

Čeprav so vlada in sindikati javnega sektorja včeraj podpisali dogovor o višjih plačah v javnem sektorju, pa nimajo razloga za veselje vsi.

“Najranljivejšim to ne bo prineslo niti za cent višje plače. Dobili bodo za en evro višje nadomestilo za malico, pa za 300 evrov višji regres, sama plača pa ne bo višja,” pojasnjuje Ana Jakopič, izvršna sekretarka v OSO.

Tudi v vrtcih in šolah precej zaposlenih (čistilke, pomočnice vzgojiteljic, tehnično osebje ...) prejema tako nizke plače, da jim mora država še nekaj primakniti, da dosežejo minimalno plačo. “Zato si prizadevamo, da bi ti zaposleni prejemali vsaj minimalno plačo kot osnovno plačo,” poudarja predstavnica sindikata vzgoje in izobraževanja Gordana Jovič.


Najbolj brano