Blues in samo blues - krepek, renčeč, električen, osvobajajoč
Poleti je Claptonovo obsežno diskografijo obogatil še arhivski biser, koncertni album Nothing But the Blues (Reprise, Nika) iz leta 1994, naslovljen enako kot stari dokumentarec z iste ameriške turneje.
Blues in samo blues, nič drugega ne bo zvenelo na prihajajoči turneji! Tako je leta 1994 navdušeno pribil Eric Clapton, se v spremnem zapisu k albumu Nothing But the Blues spominja Scooter Weintraub, filmar, ki ga je glasbenik takrat povabil k sodelovanju ob izidu svojega studijskega albuma From the Cradle. Z njim je po superuspešnem MTV-jevskem Unplugged krenil v drugo smer. Še naprej ga je poganjala ljubezen do bluesa, zajemal ga je od delte Misisipija do Chicaga, a tokrat so skladbe zazvenele ostreje, robustno, električno.
Na turnejo po ZDA so z njim krenili kitarist Andy Fairweather Low, orgličar Jerry Portnoy, pianist Chris Stainton, basist Dave Bronze, bobnar Andy Newark in pihalno-trobilni sestav The Kick Horns. Ter snemalna ekipa.
Ker so želeli posneti film po zgledu kultnega The Last Waltz, posnetka koncerta, s katerim se je kanadski bend The Band poslovil v družbi več tovarišev, od Muddyja Watersa, Boba Dylana, Joni Mitchell in Vana Morrisona vse do Claptona, so se obrnili na že preverjenega velemojstra, režiserja Martina Scorseseja. Ta je prevzel producentske vajeti in priporočil več sodelavcev, nakar so posneli tri koncerte v legendarni dvorani Fillmore East. Clapton je bil v vrhunski formi, ne samo prepevajoč, temveč tudi renčeč in nasploh za svoje standarde zelo zgovoren: med pesmimi večkrat pojasni, katero bluesovsko klasiko bodo odigrali naslednjo in kdo jo je napisal, prvi igral: Robert Johnson, Howlin' Wolf, Louis Jordan, B. B. King, Buddy Guy, T-Bone Walker, Little Walter, Freddie King, Jimmy Rogers in drugi.
V občinstvu so uživali tudi Carlos Santana, Neil Young, Jerry Garcia in Bob Weir iz The Grateful Dead, mladi člani Metallice ... Da, legende na odru in pod njim. Vsenaokrog pa ljubezen in blues.