Vse več podpore za “izgon” suše iz Vipavske doline

Ideja o zadrževalniku vode na robu Trnovske planote, kamor bi črpali vodo iz Vogrščka ali Vipave in poskrbeli, da suša ne bi več ogrožala pridelka sadja, zelenjave in poljščin v Vipavski dolini, dobiva zagon. Pobudniki so je že predstavili občinam, imeli naj bi tudi že investitorja. Težava ostaja Natura 2000, zato potrebujejo sklepe vseh občin, da gre za javni interes.

VIPAVSKA DOLINA > “Prišli smo do zaključka, da moramo dobiti sklep vseh občinskih svetov, da je to v javnem interesu. Ker gre za poseg v Naturo 2000. Ko bomo pridobili te sklepe, bomo šli z njimi na ministrstvo za okolje in prostor z namenom uskladiti vse potrebno za umestitev zadrževalnika in cevovoda v okolje,” je o novostih v zvezi z idejo o zadrževalniku vode na robu Trnovske planote pri Krnici povedal Marijan Rebek, eden od treh goriških inženirjev, ki so dali pobudo za projekt, ki bi odpravil težave s sušo v Vipavski dolini.

Ideja predvideva izgradnjo zadrževalnika, do katerega bi po v zemljo vkopanem cevovodu iz Vogrščka ali reke Vipave “vlekli” vodo v zajetje 900 metrov višje. S pomočjo črpalne hidroelektrarne bi v času dražje električne energije proizvajali viške, ki bi služili za brezplačno namakanje vseh obdelovalnih površin v Vipavski dolini od Podnanosa do Mirna.

Marijan Rebek

eden od pobudnikov ideje

“To ne bo rešitev za jutri. To bo za naše otroke. Vipavska dolina mora biti vrt Slovenije. In če bo imela vodo, bo lahko.”

Prav brezplačno namakanje le ne bo

Kot je pojasnil Rebek, so idejo že predstavili na šestih občinah na tem območju (Občine Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica).

“Bistveno je, da ni nihče proti tej ideji,” je povedal in dodal, da bi si želeli sklepe občinskih svetov čim prej, zelo verjetno pa bo treba zaradi bližajočih se volitev nanje nekoliko počakati.

Marijan Rebek

eden od pobudnikov ideje

“Prišli smo do zaključka, da moramo dobiti sklep vseh občinskih svetov, da je to v javnem interesu. Ker gre za poseg v Naturo 2000.”

“Pogovarjamo se tudi že s potencialnim investitorjem in pripravljamo gradivo za občinske svete. To bo pripravljeno še ta teden, pripravljeni pa smo tudi priti na seje občinskih svetov in odgovarjati na morebitna vprašanja,” je še pojasnil.

Med pripravami na projekt so prišli pobudniki na podlagi opozoril in priporočil tudi do zaključka, da prav brezplačno namakanje verjetno le ne bo, ker potem uporabniki nimajo pravega odnosa, zato bo verjetno šlo za neki simbolični znesek.

Vipavska dolina je lahko vrt Slovenije

“To ne bo rešitev za jutri. To bo za naše otroke. Vipavska dolina mora biti vrt Slovenije. In če bo imela vodo, bo lahko,” je še izpostavil Rebek, ki ga je k prizadevanjem za uresničitev projekta privedlo spoznanje, da kmetje zaradi ponavljajočih se suš opuščajo obdelovanje zemlje na domačih tleh in hodijo tudi na delo v Italijo. Idejo propagira skupaj s še dvema inženirjema Danilom Magajno in Dušanom Škarabotom.

Zaradi ekonomskega interesa naj bi bila črpalna hidroelektrarna nekoliko večja, kot so sami prvotno načrtovali, tudi cevi naj bi bile zato nekoliko širše. Seveda bo potrebno njihovo umeščanje v prostor uskladiti tudi z lastniki zemljišč, a glede na to, da je cilj projekta namakanje, torej skupno dobro, Rebek pri tem ne pričakuje težav.

Cevovod od Podnanosa do Vrtojbe

Pojasnil je tudi, da idejo ves čas dopolnjujejo, da so odprti za predloge in pripombe. Projekt predvideva cevovod od Podnanosa do Vrtojbe, ki bi potekal ob hitri cesti, vanj pa bi pritekala voda iz zadrževalnika v dolini ali nad njo, v času poplav tudi iz reke Vipave, med sušo pa bi lahko za namakanje koristili celo še uporabno vodo iz čistilne naprave v Vrtojbi. Skupaj bi lahko tako, še z manjšim zadrževalnikom pod Cerjem, ki bi služil tudi za zajem vode za gašenje v primeru požarov, razpolagali s kar devetimi milijoni kubičnih metrov vode.

“Gre za kompleksen sistem, ki zdrži vsako presojo in vsako krizo,” je še povedal Rebek ter dodal, da bo vsa tehnologija, ki jo bodo potrebovali pri projektu, za katerega verjame, da bo zaživel, plod slovenskega znanja. In kdaj bi lahko projekt zaživel?

“To je odvisno od okoljevarstvenikov in zelene luči. Kar se nas tiče, bi se lahko kmalu začelo s pripravljalnimi deli,” je še povedal in poudaril, da so za izvedbo takega projekta zagotovljena tudi nepovratna evropska sredstva, še posebej zato, ker projekt združuje več namenov, za katere so na voljo, od rezerve vode za gašenje požarov v naravi, namakanja polj in oroševanja, proizvodnje zelene električne energije do blažitve poplavne škode.

---