Humanitarna konferenca o vojni v Ukrajini
V soorganizaciji Inštituta za filozofske študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, Avstralske katoliške univerze (Australian Catholic University - ACU) in ameriške univerze Notre Dame (University of Notre Dame) je v prvih dneh oktobra v Rimu potekala pomembna znanstvena konferenca, na kateri so sodelovali ugledni svetovni strokovnjaki s področja filozofije, teologije, sociologije, politologije, antropologije, religijskih in literarnih ved.
Humanitarne konference v Rimu so se udeležili tudi (z leve proti
desni): dr. Peter Howard iz Australian Catholic University, veleposlaniki Združenih držav Amerike, Ukrajine, Avstralije in Slovenije v Vatikanu, in dr. Lenart Škof, predstojnik Inštituta za
filozofske študije ZRS Koper.
Foto: ZRS Koper
Dogodek so s svojim obiskom počastili in podprli mnogi visoki gostje, tudi veleposlaniki številnih držav, ki so se s skupno gesto odrekli uradnemu nagovoru in to častno mesto solidarno odstopili ukrajinskemu veleposlaniku v Vatikanu, Andriju Jurašu.
Konferenca z naslovom Unwounded World: a Marian Peace for Our Shared Future (Od-ranjeni svet: marijanski mir za skupno prihodnost) je potekala 5. in 6. oktobra v rimskem kampusu ACU Villa Maria in je bila posvečena refleksiji o aktualnem vojnem dogajanju v Evropi in potencialih za prihodnje mirno sobivanje. Strokovnjaki iz več kot desetih različnih držav so v svojih nastopih predstavili poglobljene poglede na vprašanja sakralizacije nasilja, izvorov vojne, protivojnih prizadevanj ter medreligijskih pristopov k trpljenju in ranljivosti.
Sodobnost v največji meri zaznamuje nesluten razvoj tehnoznanstvenih sredstev, ki so na žalost najhitreje uporabljena ravno v vojaške namene.
Predstojnik Inštituta za filozofske študije ZRS Koper, dr. Lenart Škof, je v svojem programskem uvodnem nagovoru simpozij posvetil trpečim otrokom, ženskam in možem v Mariupolu. Nepopisna grozodejstva, ki jih povezujemo s tem geografskim imenom, nas pozivajo, da ponovno premislimo krščanski (najsi bo ta pravoslavni, katoliški ali pa laični, sekularni) značaj sodobne Evrope. Nesrečno Marijino mesto namreč priča o ponižni besedi miru, ki edina zmore nositi prihodnostni potencial za človeško sobivanje.
Izmed vrste uglednih govorcev lahko morda izpostavimo misel Clauda Romana, vrhunskega francoskega filozofa s pariške Sorbone, ki je med drugim razmišljal o transformacijah pojma vojne, še zlasti z ozirom na sodobnost, ki jo v največji meri zaznamuje nesluten razvoj tehnoznanstvenih sredstev, ki so na žalost najhitreje uporabljena ravno v vojaške namene. Tehnološkim spremembam in novim (totalnim) načinom vojskovanja je po njegovem mnenju nujno treba prilagoditi tudi sodobna ontološka pojmovanja vojne in miru, to pa se mora odražati tudi v etiki, politiki in pa predvsem mednarodnem pravu.
Nepopisna grozodejstva, ki jih povezujemo z Mariupolom, nas pozivajo, da ponovno premislimo krščanski (najsi bo ta pravoslavni, katoliški ali pa laični, sekularni) značaj sodobne Evrope.
Konferenca je bila zelo dobro obiskana, razprave na njej so bile na visokem nivoju, požela je precej zanimanja tako slovenskih kot tujih medijev. Odlična organizacija in odmevnost dogodka nedvomno predstavljata dobro promocijo slovenske znanosti in ZRS Koper, še pomembnejše pa je dejstvo, da so na konferenci svoj glas dobili tudi ukrajinski razumniki in preganjanci. Njihovo ganljivo pričevanje namreč vse nas postavlja pred največjo in najkompleksnejšo etično-politično dilemo sodobnega časa.
Dr. Luka Trebežnik, Inštitut za filozofske študije ZRS Koper