Dopolnjena zbirka od cesarstva do Evropske unije
Pokrajinski muzej Koper ima pri svojem poslanstvu zelo pomembno nalogo raziskovanja, evidentiranja, urejanja in interpretiranja snovne in nesnovne dediščine. Posebej zanimiva za obiskovalce je zbirka Novejše zgodovine (NZ), kjer se obiskovalci seznanijo z interpretacijo časovnega traka med leti 1867 in 1954.
Osnutek ambienta bodoče postavitve zbirke NZ
Razstavo je leta 1995 postavila in leta 2013 dopolnila kustosinja Vlasta Beltram. “Po večletnih željah zaposlenih in lokalne skupnosti smo letos maja pričeli s prenovo objekta zbirke NZ. Obenem bomo zbirko dopolnili s časovnim trakom interpretacije med leti 1954 in 2007, da bodo mlajši in nekoliko starejši spoznali družbeno-ekonomske in socialne razmere v zadnjih 160 let, ki ga predstavlja zbirka NZ,” pravi Ivan Simčič in dodaja: “Ker pa se muzeološka znanost in z njo interpretacija gradiva prilagaja novim potrebam in tehnikam inkluzivnega upoštevanja mnenja drugih in participativne soudeležbe obiskovalca v muzeju, bomo pri prenovi zbirke dosedanjo in novo postavitev razstave prilagodili sodobnim muzeološkim trendom. Obiskovalec bo razstavo doživljal kot čustveno dojemanje določenega obdobja z barvnimi posegi, likovno-prostorskim ambientom, ki bo nadgrajen s zvokom, slikami in avdiovizualno interpretacijo. Sama dostopnost do razstave pa bo grajena brez ovir, dostopna za vse.”
>
Nam lahko na kratko predstavite delo kustosa zbirke NZ?
“Kustos - zgodovinar, ki skrbi za zbirko NZ. ima nalogo, da skrbi za kvalitetno interpretacijo zgodovinskih dogodkov, ki so se zgodili med 19. in 21. stol. Pri svojem delu ima za osnovno nalogo evidentiranje, raziskovanje, hranjenje in interpretacijo kulturne dediščine, ki se navezuje na vsa področja dela. Delo je zelo raznoliko in aktivno, saj smo v zadnjih dveh stoletjih doživeli velike spremembe, katerim že težko sledimo. Zato smo strokovno odgovorni do gradiva, ki ga hranimo in območja, ki ga pokriva naš muzej. Kustos s svojim delom in interpretacijo obdobja osvešča obiskovalce o pomenu in vlogi naših prednikov na območju, ki ga pokriva naš muzej.”
>
Kaj je obiskovalcem ponujala dosedanja razstava v vaši zbirki?
“Dosedanja razstava je predstavljala obdobje od leta 1867 do leta 1954. Obiskovalce smo seznanili z boji naših prednikov za kulturno, nacionalno, socialno in družbeno-ekonomsko enakost z ostalimi narodi znotraj Avstroogrskega cesarstva. To je bilo stoletje, ko se je na narodnostno mešanem območju Istre začela narodna prebuja, z njo pa so se rojevali tudi nacionalizmi, ki so pripeljali do podpisa tajnega Londonskega sporazuma. Tako so bili naši kraji pod škornjem fašističnega režima, ki je utrjeval svoj vpliv z nasiljem in potujčevanjem.
Vendar smo v tem obdobju dobili prvo protifašistično organizacijo TIGR v Evropi, ki je utrjevala pot Narodno-osvobodilnemu boju za dokončno osvoboditev in priključitev Primorske k matični domovini. Povojno obdobje je bilo zaznamovano z velikim pomanjkanjem, saj je bilo med vojno požganih veliko domov in gospodarskih subjektov, ki bi omogočali človeka dostojno življenje. Razstava je v nadaljevanju predstavljala rezultate Pariške mirovne konference (1947) in dokončno ureditev z Londonskim memorandumom (1954).”
>
Kako boste obiskovalcem predstavili naslednje obdobje do leta 2007?
“Menim, da bo predstavitev obdobja 1954-2007 bistveno drugačna glede na gradivo, ki zaznamuje to obdobje. V tem obdobju bomo predstavili družbeno-ekonomske, socialne in kulturne spremembe, ki so se zgodile na območju, ki ga pokriva naš muzej, in sicer vse istrske občine, Hrpelje - Kozino, Ilirsko Bistrico in deloma Divačo. V tem obdobju pride do velikih gospodarskih premikov in ustanovitve uspešnih podjetij, ki zaznamujejo območje, ki ga pokrivamo. Na drugi strani pa pride do velikih delovnih migracij znotraj Slovenije in nekdanje skupne države Jugoslavije. Skratka, dotaknili se bomo dejavnikov, ki so temu prostoru omogočili sožitje večkulturnosti na Primorskem in v Slovenski Istri. Posebno pozornost bomo namenili osamosvojitvenim aktivnostim, ki pripeljejo do oboroženega spopada: na Primorskem do dneva prej. Po raziskavah, ki smo jih opravili, ta dan prej pomeni tudi dan prej pri pogajanjih in umiku vojaških enot v vojašnice.
Z vstopom v 21. stoletje smo vzpostavili družbeno-ekonomske in socialne standarde, ki smo jih nadgradili s spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin, da smo izpolnili standarde za vstop v Evropsko unijo (EU) in North Atlantic Treaty Organization (NATO). Nove družbeno-ekonomske povezave in uspešna gospodarska politika so nam omogočili, da smo izpolnili naslednji zadani cilj, in sicer vstop Slovenije v Ekonomsko monetarno unijo (emu) in v Schengensko območje EU.”
>
Kaj bi izpostavili ob nadgradnji te zbirke?
“Predvsem zadovoljstvo, da smo po nekaj letih prišli s pomočjo lokalne skupnosti do prenove objekta, ki bo urejen po standardih, ki bodo omogočali sodobno interpretacijo kulturne dediščine in nudili pogoje za ohranjanje le-te. Sama zbirka pa ima pred celotnim kolektivom, kustosom muzeja ter nenazadnje obiskovalcem velik izziv, saj bo govorila o življenju naših prednikov v tem obdobju. Sam sem pri vodenju skozi zbirko NZ šolarjem in dijakom ob koncu obiska sporočil naslednje: “Živimo na Primorskem, kjer je burja zelo konstantna in močna, tako je bilo tudi obdobje, ki ga predstavlja naša zbirka. Polna valov in čeri so morali prebroditi naši predniki, da lahko danes skozi kulturno dediščino žanjemo njihove sadove.