Demenca: dolgotrajna, za povrh še najdražja bolezen na svetu

Trenutno v Sloveniji živi okoli 43.000 ljudi z demenco. Do leta 2050 pa naj bi se njihovo število povzpelo na 85.000 ljudi. Trend raste tudi drugod po svetu.

Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija, je opozorila, da se demence 
se še vedno drži zelo velika stigma, ozaveščanja o njej pa je še vedno premalo. Foto: Katja Kodba/STA
Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija, je opozorila, da se demence se še vedno drži zelo velika stigma, ozaveščanja o njej pa je še vedno premalo. Foto: Katja Kodba/STA

SLOVENIJA > “Demence se še vedno drži zelo velika stigma, ozaveščanja o njej je še vedno premalo in tudi njene znake prepoznamo prepozno,” je ob včerajšnjem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni poudarila Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija. September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni in letos poteka pod naslovom Spoznaj demenco, spoznaj Alzheimerjevo bolezen, s posebnim poudarkom na preventivi v vseh življenjskih obdobjih ter postdiagnostičnem zdravljenju in podpori za tiste, ki živijo z demenco.

Trenutno v Sloveniji živi okoli 43.000 ljudi z demenco. Do leta 2050 naj bi se število povzpelo na 85.000, kar predstavlja povečanje za 97 odstotkov. Tak trend odraža globalne vzorce, saj naj bi se število ljudi na svetu, ki živijo z demenco, s 55 milijonov povečalo na 139 milijonov ljudi do leta 2050. “V Sloveniji pogrešamo več sistematične podpore na domu in po tej vrsti pomoči je v Spominčici tudi največ povpraševanja. Doma namreč živi več kot 90 odstotkov ljudi z demenco. Takšno oskrbo bi morale izvajati osebe z ustreznim znanjem in vedno iste, saj osebe z demenco težko sprejemajo nove obraze. Obravnava oseb z demenco je v zadnjih letih napredovala. Danes vemo, kako jim organizirati dan doma ali v domovih za starejše. Zelo je pomembno, da smo z ljudmi z demenco prijazni, potrpežljivi, z njimi se ne kregamo in jih v nič ne silimo. Mi se jim moramo približati, saj se nam oni zaradi bolezni ne morejo več. Ko človek to ugotovi, je mnogo lažje skrbeti za osebo, ki ima demenco, in živeti z njo,” je še dejala Zlobčeva in izpostavila korak, ki ga moramo še storiti v obravnavi z bolnikom z demenco. Ko pride v novo okolje, mora ob sebi imeti bodisi poseben kartonček ali diskretni znak spominčice. Na tak način bodo zaposleni vedeli, s kom imajo opravka, in se prilagodili komunikaciji, saj se lahko zgodi, da oseba z demenco ne zna povedati, na primer, da je lačna ali da jo kaj boli.

Štefanija L. Zlobec

predsednica združenja Spominčica - Alzheimer

“SlovenijaZelo je pomembno, da smo z ljudmi z demenco prijazni, potrpežljivi, z njimi se ne kregamo in jih v nič ne silimo.”

Visoki stroški obravnave

Predsednica Spominčice je še omenila, da je demenca najdražja bolezen, saj je dolgotrajna in potrebuje sodelovanje države. “Potrebna je sistemska ureditev pomoči na domu na ravni države, ki naj bi jo zagotavljal zakon o dolgotrajni oskrbi. V Sloveniji bi bilo treba za uspešno nadaljevanje na področju demence čim prej sprejeti nacionalno strategijo za njeno obvladovanje ter nameniti potrebna finančna sredstva za implementacijo ciljev strategije. Trenutno smo ena redkih držav v Evropski uniji, ki še nimajo veljavne strategije.”

Za boljšo predstavo o stroških je spregovorila Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja in vodja ambulante za kognitivne motnje na ljubljanski nevrološki kliniki. Če imamo 43.000 bolnikov z demenco, bi povprečna diagnostična obravnava stala sedem milijonov evrov na leto. Neformalizirana oblika pomoči na domu - ki ima pogoste stranske učinke pri skrbnikih, denimo njihovo preobremenjenost -, pa bi stala kar 265 milijonov evrov na letni ravni v našem okolju. Gregorič Krambergerjeva je še poudarila pomen natančne diagnoze in ustrezne postdiagnostične obravnave. Optimalna je tista, ki je individualno prilagojena. Se pravi, da se upoštevajo posameznikove osebne značilnosti, njegovi dejavniki tveganja, pridružene bolezni, njegovo lokalno okolje. Vse to pa zahteva precej sredstev in sodelovanja stroke ter okolja.

Brez čudežnega zdravila

Raziskave kažejo, da je na 40 odstotkov dejavnikov, ki lahko vodijo v razvoj demence, mogoče vplivati z načinom življenja. Psihologinja in vodja gerontopsihiatričnega oddelka na ljubljanski psihiatrični kliniki Polona Rus Prelog je poudarila, da je pomembno izogibanje stresu in preprečevanje depresije. Konkretno, ponavljajoča se depresija, zlasti v starejšem življenjskem obdobju, pomeni dvakrat povečano tveganje za razvoj demence, predvsem Alzheimerjeve bolezni. In v preprečevanju depresije je ključno, kako uspešni smo pri spopadanju s stresom. Po njenem bi tovrstne vsebine morale biti že del kurikulumov v šolah in vrtcih.

Med dejavnike tveganja je družinska zdravnica Tatjana Cvetko iz koprskega zdravstvenega doma dodala še okvaro sluha, ki vpliva na zmožnost komunikacije in vključevanje v družbo, kajenje ter onesnaženost okolja. Zdravnica je izpostavila, da raziskave doslej niso prinesle čudežnega zdravila. Če želimo, da ljudje z demenco ostanejo čim dlje doma, se bo med drugim pri njihovi oskrbi treba bolj posvečati odnosom v družini, podpori svojcem, načrtovanju koordinirane oskrbe bolnikov na domu in okrepiti sodelovanje s strokovnimi delavci na terenu - patronažno in socialno službo.


Najbolj brano