Navdihujoče in poživljajoče vsebine

Naj bo tokrat tako, da bom začela s sabo. Lahko rečem, da sem človek navdiha. Zalezujem ga in nenehno ga pričakujem, na preži sem. Navdihujejo me različne stvari: veselje do življenja, pogum in radost ljudi, volja, ki jo znova in znova zmoremo ohranjati, skrita moč otrok, da spremenijo svet, pesniki v nas, brez katerih ne bi zares razumeli sveta, brez katerih ne bi znali zares ljubiti sveta.

V tem poletju, ko sta grozili vročina s svojo apokaliptično večnostjo in suša s svojo domovinsko pravico, ko je ogenj predatorsko plenil gozdove in hiše, v katerih so ljudje, kot vi in jaz, pili svoje jutranje kave, in je bil pred njimi dan različnih opravil (in morda bi kdo napisal pesem), prav v tem poletju sem začutila otopelost in strah, da se navdih ne pojavlja več tako pogosto in da ga moram nujno poiskati. Čas je za samopomoč.

Hitro, brez odvečnih melodramatičnih faz in samopomilovanja sem v knjigarni sledila občutku. Kupila sem si tri romane. Turška avtorja in korejska pisateljica. Nekaj čisto novega in nekaj varnega, kar že poznam. Poživljajoče in navdihujoče je potovati po pokrajinah duše, cveteti od lepote, živeti od besed in biti živ, živ, ker nekdo tako dobro prevaja tuje življenje v tvoje. Prevajalci so najpomembnejši navdihovalci. Brez njih bi težko razumeli svet, seveda, če ga želimo spoznati drugače kot z družbenimi koncepti in piarovskimi sporočili.

“Gledališki ustvarjalci smo prevajalci. Prevajamo literaturo in misli v več dimenzij. V tem postopku smo avtorji, tu smo vam lahko blizu ali daleč. Všeč ali ne všeč. Nikoli pa ne delamo brez ljubezni in strasti, brez vere in stališč, vedno v skupini, kjer se navdihujemo, varujemo ali onemogočamo in si škodujemo. Vedno v dialogu. Mali svet, v katerem tudi mi sami iščemo poti k sebi in kolegom, da bi lahko skupaj prišli do vas.”

Katja Pegan

V gledališki sezoni, k vpisu katere vas vabimo, je veliko sveta, ki ga ljubimo, ki ga ne želimo in ne smemo zanemariti, saj bi s tem pozabili nase, na svoje spomine, sanje in hrepenenja. Gledališki ustvarjalci smo prevajalci. Prevajamo literaturo in misli v več dimenzij. V tem postopku smo avtorji, tu smo vam lahko blizu ali daleč. Všeč ali ne všeč. Nikoli pa ne delamo brez ljubezni in strasti, brez vere in stališč, vedno v skupini, kjer se navdihujemo, varujemo ali onemogočamo in si škodujemo. Vedno v dialogu. Mali svet, v katerem tudi mi sami iščemo poti k sebi in kolegom, da bi lahko skupaj prišli do vas.

Sumljiva oseba je Nušićeva mojstrovina in zahteva velik ansambel, ki mora pokazati svojo kondicijo in nadarjenost za komedijo. V ta revizorski svet se stke misel, ki jo najdemo v Houellebecqovi Podreditvi: “Mimogrede, če se je človeška vrsta res sposobna razvijati, to dolguje intelektualni prožnosti žensk.”

V enodejankah Ni tako slabo, kot zgleda se dva petelina na zaprtem oddelku menita v duhu Sun Cuja, ki pravi tako: “Nezadržno lahko napreduješ takrat, ko se vržeš na sovražnikove šibke položaje. Tisti, ki ga med umikom ni mogoče zasledovati, se giblje tako hitro, da ga ni mogoče presenetiti z napadom.”

V predstavi Razparač glavni junak nepremično zre, njegov pogled vrta in boli, tako kot zapiše za svojo junakinjo v romanu VegetarijankaHan Kang: “Njene črne zenice se zapičijo vanjo. Kakšen boj poteka za temi očmi? Kakšne vrste groza, bes, bolečina ali pekel, ki jih ona ne pozna, se skrivajo v njih?” Kaj vse naredi človeško nasilje! Ustavimo ga, ustavimo ga!

Teksti, ki so pred vami, se bodo v prihodnjih mesecih drug za drugim spreminjali v predstave, na katerih se bomo srečevali in se bodrili. Verjamem, da smo izbrali navdihujoče in poživljajoče vsebine, ki nas bodo vračale k nam samim, da bomo bolj vedro in pogumno razmišljali o svetu okoli nas. Mogoče vam bomo v pomoč.

Veselimo se vas.

---