Kako smo se gibali skozi čas

V okviru Evropskega tedna mobilnosti je še do jutri v Domu na Vidmu na ogled razstava Razvoj mobilnosti skozi čas, na kateri avtorica Aneja Rože obiskovalcem ponudi celostno retrospektivo človeka v gibanju: od avstralopitekov, ki so prvi začeli dvonožno hoditi, preko različnih prevoznih sredstev, ki so naredili človeka mobilnega, vse do vračanja k osnovam, kot so hoja, kolesarjenje in javni potniški promet.

Razstava ponuja pregled razvoja mobilnosti skozi čas pa tudi nekaj 
zanimivih eksponatov, na primer usnjene čevlje iz sredine 20. 
stoletja in prvo cestno kolo znamke Iride special.   Foto: Občina Ilirska Bistrica
Razstava ponuja pregled razvoja mobilnosti skozi čas pa tudi nekaj zanimivih eksponatov, na primer usnjene čevlje iz sredine 20. stoletja in prvo cestno kolo znamke Iride special.  Foto: Občina Ilirska Bistrica

ILIRSKA BISTRICA > Med prvimi prevoznimi sredstvi, ki so jih izumili naši predniki v prazgodovini, sta izpostavljena deblaka iz Ljubljanskega barja in Hotize v Prekmurju ter eno od najstarejših koles na svetu (če ne že najstarejše), ravno tako iz Ljubljanskega barja. Na področju prometa in cestne prometne infrastrukture so bili zelo napredni Rimljani, pluli so tudi po današnjih slovenskih rekah. Rimske ceste so predstavljale glavno cestno infrastrukturo v srednjem veku.

Z zgodnjim kapitalizmom na Slovenskem so se začeli v trgovino na dolge razdalje vključevati tudi kmetje in s svojim trgovanjem so presegli meščansko trgovino. Zanje so se začele vzpostavljati t. i. furmanske gostilne. Cestno omrežje je bilo vse do začetka merkantilizma v sredini 18. stoletja zanemarjeno, potovanja niso bila preprosta in včasih tudi nevarna. Monopol na prevozom ljudi in blaga je imela civilna pošta. Prva železniška proga na današnjem slovenskem ozemlju je bila tista, ki je povezovala Dunaj in Trst. Dokončno je bila zgrajena leta 1857. V 19. stoletju se je začel razvijati tudi letalski promet, pri čemer velja izpostaviti prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana. Pospešeno se je razvijala tudi avtomobilska industrija.

Kmalu po koncu druge svetovne vojne se je začela graditi cesta Bratstva in enotnosti, prva avtocesta na Slovenskem pa je bila zgrajena med letoma 1970 in 1972 med Vrhniko in Postojno. Pomembno vlogo v vsakdanjem prometu je imel tudi javni potniški promet, saj si vsak še ni mogel privoščiti avtomobila. Z naraščanjem števila motoriziranega prometa, ki je za seboj prineslo negativne posledice, se je postoma začel uveljavljati koncept trajnostne mobilnosti, s katero si prizadevamo za več hoje, več kolesarjenja, večjo uporabo javnega potniškega prometa in souporabe avtomobilov, še sklene avtorica razstave Aneja Rože.


Najbolj brano