Je država pozabila na šoloobvezne ukrajinske otroke?

V postojnskih šolah in vrtcih, ki že tako pokajo po šivih, se zdaj soočajo še težavo, kako zagotoviti dodatna mesta za ukrajinske otroke iz sirotišnice v Slavini in nastanitvenega centra v Postojni. Medtem se je zaključila tudi kriminalistična preiskava domnevnega nasilja nad ukrajinskimi sirotami: utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja niso potrdili.

Na čakalni listi za sprejem v vrtec je tudi deset ukrajinskih otrok iz 
sirotišnice v Slavini. Foto: STA
Na čakalni listi za sprejem v vrtec je tudi deset ukrajinskih otrok iz sirotišnice v Slavini. Foto: STA

PRESTRANEK, POSTOJNA > “Šole smo bile z vključitvijo ukrajinskih otrok seznanjene konec avgusta, tik pred zdajci. Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov je sicer poskrbel za financiranje stroškov prevoza do šole in malice, vse ostalo, od zagotavljanja prostorskih pogojev, delovnih zvezkov in šolskih potrebščin do financiranja športnih dnevov pa je na plečih šol in občine,” na težave, v kateri so se znašle šole na Postojnskem, opozarja Goran Uljan, ravnatelj OŠ Prestranek, kjer imajo trenutno dvanajst ukrajinskih otrok.

Do delovnih zvezkov z donacijami

Denar za delovne zvezke in ostale potrebščine zanje zbirajo tudi s pomočjo donacij in Zveze prijateljev mladine Moste-Polje. “Toda to ne more biti rešitev. Država se bo morala tega problema lotiti sistemsko,” opozarja ravnatelj.

Nasilja nad ukrajinskimi otroki niso potrdili

Kriminalisti Policijske uprave (PU) Koper, ki so na podlagi anonimne prijave v sodelovanju s pristojnim centrom za socialno delo in drugimi inštitucijami preiskovali domnevno nasilje zaposlenih nad ukrajinskimi otroki v sirotišnici v Slavini, so zaključili s kriminalistično preiskavo. V postopku niso potrdili utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, zato so o vseh zbranih obvestilih na pristojno Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali poročilo na podlagi desetega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku, so včeraj sporočili s PU Koper.

V nastanitvenem centru v Postojni je trenutno nastanjenih 35 ukrajinskih otrok. Od tega je 24 osnovnošolskih, ki so se s 1. septembrom že vključili v obe postojnski osnovni šoli Miroslava Vilharja in Antona Globočnika ter v osnovno šolo na Prestranku.

Na čakalni listi za sprejem v vrtec je tudi deset ukrajinskih otrok iz sirotišnice v Slavini. V vrtec pri OŠ Prestranek so sprejeli vse otroke iz rednega vpisa, na čakalni listi so ostali samo trije, ki še ne izpolnjujejo starostnega pogoja. 15 otrok, med njimi tudi deset ukrajinskih, pa se je vpisalo naknadno, po izteku vpisnega roka. “Zanje mesta trenutno ni in je tudi težko pričakovati, da bi ga lahko zagotovili. Vrtec in šola sta polna in pokata po šivih,” opiše Uljan pereče stanje na sicer novi šoli v Prestranku, kjer so že lani dodatni, peti oddelek uredili v učilnici petega razreda.

Po končanem vpisu prejeli še 52 vlog

Možnosti za oblikovanje dodatnih oddelkov zdaj iščejo v okviru postojnskega vrtca, kjer pa so mesta prav tako zapolnjena. “Z občino zelo dobro sodelujemo pri iskanju rešitev, toda zmogljivosti vrtca so žal omejene in teh težav se ne da rešiti čez noč,” pravi ravnateljica vrtca Elizabeta Zgonc.

V vrtcu so sprejeli vse otroke iz rednega vpisa, na čakalnem seznamu je ostalo še 22 otrok, ki še ne izpolnjujejo starostnega pogoja in jih bodo vključevali postopoma do decembra. Ker pa so naknadno, izven rednega vpisa, prejeli še 52 vlog, med njimi tudi za 13 ukrajinskih otrok, od tega deset iz sirotišnice v Slavini, skupaj z občino zdaj preverjajo možnost za odprtje enega ali dveh dodatnih oddelkov, in sicer v Zeleni dvorani, kjer je v preteklem letu že deloval, in v vrtcu na Gregorčičevem drevoredu, ki pa bi zahteval večji logistični podvig.

“Gre za velik organizacijski podvig, saj bi se morali preseliti tudi otroci iz starejših skupin, da bi lahko zagotovili dodatno prosto igralnico za prvo starostno obdobje. Mnenje o ustreznosti prostora, v katerem se je sicer pred leti že izvajala predšolska vzgoja, pa mora podati tudi pristojno ministrstvo. Prostor v zadnjem času namreč ni bil v uporabi in je potreben nekaterih sanacijskih del,” pojasnjuje Zgonc.

“Prepričan sem, da bomo v Postojni našli rešitev, težje bo v Prestranku. Vsekakor pa ukrajinski otroci ne morejo biti v prednosti pred našimi, ki so prav tako na čakalni listi in nujno potrebujejo varstvo,” pravi župan Igor Marentič.

Nimajo koncentracije, fine motorike

V sirotišnici v Slavini, kjer bi v vrtec radi vključili deset otrok, starih od štiri do pet let, pa medtem poudarjajo pomen vključevanja ukrajinskih otrok v šole in vrtce. “Sistem, kot ga poznajo v sirotišnici, otrokom ne omogoča priprave na vstop v šolo. To se pozna pri pomanjkanju koncentracije, fine motorike, timskega dela,” poudarja Cvetka Kernel s SGLŠ Postojna, ki vodi projekt nastanitve ukrajinskih sirot v Slavini. Dva otroka s septembrom že obiskujeta v šolo, eden v Prestranku, drugi pa prilagojeni program na OŠ Miroslava Vilharja v Postojni.

Potem ko so po sklepu vlade v sirotišnici v zadnjih dveh mesecih zaposlili šest vzgojiteljic in pomočnic, se pri razvoju otrok že pozna določen napredek. “Prej so komaj držali svinčnik v roki, zdaj že počasi osvajajo fino motoriko, se vodeno igrajo, poslušajo navodila. Če bi jih lahko vključili še v vrtec, bi hitreje osvojili tudi jezik in se lažje integrirali v okolje, obenem pa bi bilo to eno svetlo obdobje v njihovem življenju, ki ga prej niso bili deležni,” prednosti našteje Kernel.

Za pojasnilo, kako bodo pomagali lokalni skupnosti pri vključevanju ukrajinskih otrok v vrtce in šole, smo zaprosili tudi šolsko ministrstvo, od koder pa smo prejeli le skop odgovor, da bodo vzpodbujali vrtce, “da bodo še posebej v okoljih, kjer se nahajajo otroci ranljivih skupin, organizirali vsaj krajši program v obsegu 240 ur, ki ga financira v celoti državni proračun in je namenjen otrokom, ki v letu pred vstopom v osnovno šolo še niso obiskovali vrtca”. Glede vključevanja ukrajinskih sirot v vrtce pa so dodali, da “gre za specifično institucijo, ki je naš sistem ne pozna”, zato se bo njihov položaj “moral reševati v sodelovanju s pristojnimi državnimi in lokalnimi organi.


Najbolj brano