58.000 evrov, da bomo vedeli, “po čem so hruške”

Potrošnikom je od včeraj na voljo spletni primerjalnik cen za 20 skupin živil, ki so naprodaj v šestih trgovskih podjetjih po državi. Na vladi so se odločili cene spremljati do konca marca 2023. Za 58.000 evrov, kolikor državo stane ta “mehek ukrep”, ki naj bi brzdal podražitve, bodo kupcem ponudili tudi primerjavo s cenami enakih živil v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem.

LJUBLJANA > Spletna stran, ki potrošnikom ponuja primerjavo cen osnovnih živil in lažjo izbiro med primerljivimi izdelki, deluje od včeraj, ko jo je predstavila ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. Gre za “mehek ukrep”, ki naj bi brzdal cene, če jih res, pa bodo lahko ocenili šele čez nekaj časa. “Če ukrep ne bo dovolj, se bo vlada odločila za ukrep na podlagi zakona o kontroli cen, ki jih bomo zahtevali od vseh deležnikov v verigi. Ti podatki ne bodo javno dostopni, bodo samo za potrebe in odločanje vlade,” je napovedala ministrica.

15 osnovnih in pet sezonskih živil

Popisovalci bodo do marca redno, vsaka dva tedna, spremljali 15 skupin živil: pšenično belo moko, beli kruh in testenine, goveje in svinjske zrezke ter piščančji file, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor. Dodatno bodo spremljali še pet skupin živil sezonske narave; tokrat so to paprika, čebula, paradižnik, hruške in bučno olje. Obiskovali bodo šest trgovskih verig, ki so prisotne po vsej državi: Eurospin, Hofer, Lidl, Mercator, Tuš in Spar.

15 osnovnih skupin živil za redno preverjanje cene:

kilogram pšenične bele moke,

beli kruh,

jajčne oziroma durum testenine,

goveji zrezki iz stegna,

svinjski zrezki iz stegna,

piščančji file,

liter svežega mleka s 3,5 odstotka maščobe,

liter ali kilogram tekočega jogurta 3,2 odstotka maščobe,

poltrdi polmastni sir,

250 gramov surovega masla,

deset jajc,

jabolka,

krompir,

liter sončničnega olja,

kilogram belega kristalnega sladkorja.

Trikrat v opazovanem obdobju bodo obiskali tudi trgovce v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Povsod bodo preverili cene v Sparu in Lidlu, saj ti dve verigi poznamo tudi pri nas. V Italiji bodo pod drobnogled vzeli še Conad, na Hrvaškem Konzum in v Avstriji Billo.

Pri prvem spremljanju cen pri trgovcih v Sloveniji so v primerjavo vključili 184 izdelkov iz prej naštetih 20 skupin. Spletni primerjalnik, ki je dostopen na spletnih straneh nasasuperhrana.si in gov.si/draginja, sicer omogoča primerjavo izdelkov po ceni, poreklu in kakovosti.

48,25

evra stane 15 osnovnih živil v Lidlu pri nas,

32,44

evra v Lidu na Hrvaškem,

41,62

evra v Lidlu v Italiji in

42,91

evra v Lidlu v Avstriji

Prva cenovna analiza, opravljena na podlagi cen 13. septembra oziroma 15. septembra, ko gre za tuje trgovine, kaže, kje je bila košarica živil najcenejša. Če bi vsa osnovna živila s seznama kupili le pri enem trgovcu in gledali le na ceno, bi košarico najugodneje napolnili v Eurospinu (47,38 evra). V Lidlu bi bilo 15 najcenejših osnovnih živil 48,25 evra, v Sparu 48,53 evra, v Hoferju 48,88 evra, v Mercatorju 49,67 evra, v Tušu pa 58,23 evra.

Ali je bolje kupovati pri sosedih?

Pri sosedih bi najcenejši nakup opravili na Hrvaškem: v Lidlu bi za košarico osnovnih živil porabili 32,44 evra, v Intersparu 37,93 evra, v Konzumu pa 39,08 evra. V Italiji bi košarica v Lidlu stala 41,69 evra, v Eurosparu 43,57, v Conadu pa 47,89 evra.

48,53

evra stane 15 osnovnih živil v Sparu pri nas,

37,93

evra v Intersparu Hrvaška,

43,57

evra v Eurosparu Italija in

44,85

evra v Eurosparu Avstrija

Kdor bi si vzel čas za obhod po trgovinah in pri različnih trgovcih nakupil le najcenejša živila s seznama osnovnih, pa bi najceneje prišel skozi pri nas. V Sloveniji bi takšna košarica živil stala 28,62 evra. Na Hrvaškem bi nakup stal 31,51 evra, v Italiji 34,63 evra in v Avstriji 37,99 evra.

Aleksander Lemut

Fama

“Zamisel o primerjalniku cen je nesmiselna, to so neumnosti, zavajanje.”

Popis cen izvaja podjetje April 8, ki je na javnem razpisu to storitev in pripravo primerjalnika ponudilo za 47.000 evrov. Ker je bilo v primerjavo pozneje dodanih še pet sezonskih živil, so podpisali aneks v višini 11.000 evrov.

Vrednost projekta, ki trenutno potrošnike obvešča tudi, “po čem so hruške”, v dobesednem in prenesenem pomenu (kakšne so stvari v resnici), je tako narasla na 58.000 evrov. In po čem so hruške? Naprodaj jih je več vrst, redna cena za kilogram pa je pri trgovcih precej usklajena: v štirih primerih je 2,49 evra, v treh 2,29 evra in v enem 1,99 evra.

Luka Parovel

Agraria

“Za nekatere izdelke cena ni glavno vodilo. K nam kupec ne bo prišel predvsem po pralni prašek, ampak po nekaj takega, česar drugje ne dobi.”

Lemut: To je neumnost in zavajanje

“Zamisel o primerjalniku cen je nesmiselna, to so neumnosti, zavajanje. Škoda tega denarja, je vržen proč. Ni več izdelkov, ki bi predstavljali velik del pometa. Kaj torej pomeni spremljati cene 15 izdelkov v množici izdelkov, ki so na policah trgovin?! Popolnoma nič, zato pravim, da gre za zavajanje,” o spletnem primerjalniku pravi Aleksander Lemut, direktor vipavskega družinskega trgovskega podjetja Fama. Opozarja še, da cene zdaj hitro rastejo: “Kdor ima v skladišču zaloge nekega izdelka in je to kupil še po stari ceni, bo še lahko imel te stare, nižje cene, drugi, ki so vse prodali, pa bodo že jutri imeli nove cene. To je kot bi primerjali jabolka s hruškami!”

Sicer pa je prepričan, da so kupci osveščeni, sami primerjajo cene in hodijo v več trgovin: “Slovenski kupci natančno vedo, v katero trgovino naj zavijejo, da bodo dobili tisto, kar želijo, po sprejemljivi ceni. Pred tremi leti smo naredili raziskavo o kupcih v Ajdovščini. Izkazalo se je, da gre kupec v povprečju v 2,3 trgovine.”

Namesto da se ukvarja s primerjalnikom cen, bi se vlada po njegovem mnenju morala posvetiti tistemu, kar je njena domača naloga: “Vlada bi morala zagotavljati predvsem stabilno poslovno okolje. Morala bi ukrepati pri cenah energije in zagotoviti stabilen trg, sicer to obremenjuje proizvajalce, posledično tudi trgovce in vse nas. Državna energetska podjetja bogatijo, mi pa se zafrkavamo z vprašanjem, ali je kilogram moke po 89 ali 99 centov? To je neumnost!”

Samo za primer: leta 2019 je Fama za elektriko za celo leto plačala 58.000 evrov, letos pa samo za avgust 72.000. “Medtem smo dvignili minimalno plačo, več damo za nadomestilo za prevoz, podražil se je bencin. Vse je šlo gor ... Dražja elektrika nam bo do konca leta odnesla ves pozitivni rezultat.” še dodaja Lemut.

Ne morejo tekmovati z velikani

Tudi Luka Parovel, predsednik upravnega odbora KZ Agrarie, pravi, da se ne morejo primerjati s trgovskimi velikani, ko se ti pogovarjajo z dobavitelji.

“V Agrarii na nabavnem trgu ne moremo tekmovati z velikani, smo pa drugačni in postavljamo v ospredje kakovost in lokalne izdelke. Lahko računamo na zveste kupce pri prehrambenih izdelkih - od zelenjave in sadje do mesa in ponudbe v delikatesi. Za nekatere izdelke cena ni glavno vodilo. K nam kupec ne bo prišel predvsem po pralni prašek, ampak po nekaj takega, česar drugje ne dobi,” pravi.

Če ni dostopa do spleta, primerjalnik ne pomaga

Primerjanje cen živil, kot ga je zastavila vlada, ne more prinesti dobrih rezultatov, saj se primerja le maloprodajne cene, ocenjuje predsednik KGZS Roman Žveglič. “Če spremljanje cen ne bo urejeno tako, da bo na embalaži razvidno, koliko ima kdo v tej verigi, se bojim, da bo brez vsakršnega učinka in bo lahko za kmeta škodljivo - postajali bomo vse bolj odvisni od uvoza vse bolj nekvalitetne hrane iz trenutnih tržnih viškov," meni Žveglič. Poudarja tudi, da mora biti na embalaži naveden izvor živila.

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pozdravljajo aktivnosti vlade, ki potrošnikom pomagajo pri soočanju z draginjo in nižanjem kupne moči, a hkrati opozarjajo: “Najranljivejše skupine potrebujejo še dodatno finančno pomoč, sam primerjalnik cen ne bo zadoščal. Številni upokojenci in ranljivi potrošniki, ki nimajo dostopa do spleta, ostanejo tudi brez dostopa do spletnega primerjalnika, tako da boste mediji, posebej še tv in radio, pri informiranju potrošnikov odigrali pomembno vlogo.”

V ZPS sicer primerjalnika še ne morejo podrobneje komentirati, opozarjajo pa, da znan nabor izdelkov in datum ter lokacija popisov dajejo trgovcem možnost, da se na popis pripravijo: “Če bo prišlo do poenotenih cen na nižji ravni, tudi to lahko pomaga potrošnikom, če pa bodo trgovci usklajeno nastopili in letvico cen postavili višje, pa upamo, da bo vključen tudi varuh konkurence. Vsekakor pogrešamo vpetost testiranja kakovosti konkretnih izdelkov iz popisa - ne le shem kakovosti, ki pogosto vključujejo le posamezen parameter.”

V Trgovinski zbornici Slovenije pravijo, da ukrepa ne morejo podrobneje komentirati. Menijo, da bo čas pokazal, ali je bo primerjalnik maloprodajnih cen osnovnih živil pri petih trgovcih dosegel namen.

---