Ekonomska in osebna svoboda

Predpogoj za udejanjanje številnih človekovih pravic in svoboščin je ekonomska svoboda. Kdor nima denarja, je odvisen od drugih. Kdor je odvisen od drugih, je ranljiv, podvržen izkoriščanju in zlorabam. Velika nevarnost, ki jo s seboj prinašata energetska in prehranska kriza, je, da bo veliko ljudi izgubilo ekonomsko svobodo ali pa jim bo ta postala še bolj nedosegljiva.

Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas, kar žari, ko opisuje pozitivne spremembe, ki se s pomočjo denarja slovenskih darovalcev dogajajo v življenjih prejemnikov pomoči v Afriki. Večja samozavest, ponos, ker si denar zaslužijo s svojim delom, zavedanje lastne vrednosti in dostojanstva, ko sil lahko kupijo kos mila in se oblečejo v spodobna oblačila. Ko ljudje dobijo priložnost delati in nekaj ustvariti, se v njih prebudi in okrepi občutek, da so vredni in koristni, ker k hiši prinesejo nekaj denarja ter preživljajo sebe in družino. Uživati začnejo spoštovanje v očeh drugih ...

Ljudje te občutke rabijo, rabimo, a ključ do postopnih sprememb na boljše - je v denarju. Z njim je neločljivo povezana tudi solidarnost, ki je “zagonsko sredstvo” za to, da lahko nekdo začne plezati na zeleno vejo. Za človekovo dostojanstvo si ni dovolj prizadevati v teoriji, v manifestih in na protestih. Treba je tudi odpreti denarnico in po svojih močeh od časa do časa pomagati tistim, ki so od nas drugačni le po tem, da so se rodili v manj perspektivnih okoliščinah.

Za človekovo dostojanstvo si ni dovolj prizadevati v teoriji, v manifestih in na protestih. Treba je tudi odpreti denarnico in po svojih močeh od časa do časa pomagati tistim, ki so od nas drugačni le po tem, da so se rodili v manj perspektivnih okoliščinah.

Perspektivnost okoliščin pa gre zadnja leta strmo navzdol. Kriz je vse več in so vse bolj dolgotrajne, zato se bo moral povečevati tudi obseg sredstev za pomoč ljudem. Število ljudi, ki naj bi letos potrebovali humanitarno pomoč, se je povečalo na 303 milijone, kar je 29 milijonov več kot decembra 2021, so humanitarne organizacije sporočile ob nedavnem mednarodnem dnevu humanitarnosti.

Zaradi kombinacije svetovnih kriz in z njimi povezanega naraščanja cen hrane, gnojil in goriva, smo že priča svetovni prehranski krizi brez primere, ki je še posebej huda na območjih Afriškega roga in Sahela, kjer milijone ljudi pestita huda negotovost preskrbe s hrano in podhranjenost, opozarja Slovenska karitas, ki je del razpredene mednarodne humanitarne mreže Caritas Internationalis. “Najhuje je v Keniji, Somaliji in Etiopiji. Spregledati ne smemo niti področij pozabljenih kriz, kot so Sirija, Afganistan, Libanon, Jemen, Venezuela in druge države Afriškega roga. Zato je potrebno, da politični odločevalci prisluhnejo glasovom najrevnejših in njihova prizadevanja za dostojno življenje postavijo v središče vseh političnih odločitev. Zlasti trajnostni ukrepi za ublažitev negativnega vpliva podnebnih sprememb, ki je eden temeljnih vzrokov za humanitarne krize, morajo veljati za prednostno nalogo. Poleg tega je treba podpirati prizadevanja za krepitev miru in sprave na ravni lokalnih skupnosti in držav,” poudarja humanitarna organizacija.

V skrbi za zagotovitev zanesljive in dostopne energetske oskrbe svojemu prebivalstvu ter v prizadevanjih, da se v razvitih državah ne bi zmanjšala dostopnost vseh, zlasti pa osnovnih dobrin, kot so moka, mleko, olje, lahko razvite države hitro pozabijo na ljudi, ki so zlasti v Afriki prizadeti večkratno. Zmanjšal ali ustavil se je uvoz žita in gnojil iz Ukrajine ter energentov iz Rusije, zmanjša oziroma preusmeri pa se lahko tudi dotok humanitarne in razvojne pomoči iz razvitih držav.

Tudi tam, kjer je bil s pomočjo humanitarnih organizacij dosežen napredek, bo ta izničen tisti trenutek, ko bodo najrevnejši zaradi visokih cen hrane, podnebnih sprememb in pomanjkanja dela spet povsem nemočni. Ko ostaneš brez ekonomske svobode, četudi je ta še tako majhna, pa ostaneš tudi brez osebne svobode.

Denar ni vse, je pa veliko, in kdor ga nima, je prepuščen drugim, podvržen izkoriščanju in zlorabam. Da bi videli posledice tega brezupa, nam ni treba v Afriko. Že leta jih lahko opazujemo v migrantskih tokovih, ki se jim ljudje, če bi imeli ekonomsko svobodo v svojih domačih državah, ne bi pridružili. Ti tokovi pa bi se lahko zaradi aktualne energetske in prehranske krize še okrepili.


Najbolj brano