V šolo lahko brez mask, a previdnost bo ostala

Po letih, zaznamovanih z epidemijo, se pouk danes vrača v predcovidne čase. Na šolah se veselijo, da se učenci lahko vrnejo brez mask, zagotavljajo pa, da bodo osnovni higienski ukrepi ostali. Izvajali jih bodo toliko bolj dosledno, ker si želijo, da ne bi prišlo do zaostritev. Nenazadnje so šole na robu s kadri in bi jim odsotnosti učiteljev zaradi okužb še otežile delo.

PRIMORSKA > “Že to, da vstopimo na prvi šolski dan v šolo brez mask je nekaj spodbudnega in pisanega na kožo otrokom, ki so navajeni sproščenega življenja. Zavedamo pa se, da je virus še vedno med nami in da se moramo držati ukrepov,” pravi ravnateljica OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača Damijana Gustinčič.

Ko se slabo počutite, ostanite doma!

Cilj, da bi šole ostale ves čas odprte, šolam nalaga obvezo, da z doslednim upoštevanjem higienskih ukrepov in prezračevanjem prostorov preprečujejo prenos virusa, poudarja ravnateljica. Poziva tudi k odgovornemu obnašanju: “Rada bi apelirala na vse učence, starše in zaposlene, da lahko s preventivo veliko naredimo. Ko čutimo, da je z nami kaj narobe, ostanimo doma in s tem zamejimo širjenje okužbe!”

20.797

prvošolcev bo v četrtek prvič prestopilo šolski prag,

194.562

učencev bo v Sloveniji obiskovalo osnovno šolo,

79.000

dijakov pa srednjo šolo.

Zadovoljstvo, da epidemične razmere po dveh letih omogočajo bolj sproščeno vrnitev otrok v šolske klopi, delita tudi ravnatelj novogoriške OŠ Milojke Štrukelj Janez Kobe in ravnateljica OŠ Koper Ingrid Poropat. “Veseli smo normalnega začetka in upamo, da bo tako ostalo tudi naprej,” pravi prvi. Poropatova pojasnjuje, da ostajajo poleg higienskih ukrepov tudi maske priporočljive: “Vsak se bo sam odločil, tako starši, ki naj se pogovorijo z otroki, kot zaposleni.” Na šoli bodo ohranili tudi nekatere druge ukrepe, ki so se v preteklih dveh letih izkazali kot dobri tako za preprečevanje prenosa virusa kot za organizacijo dela. Imeli bodo enak način razdeljevanja hrane, še naprej pa se bodo držali tudi pravila, da starši otroke odložijo pred šolo in jih po pouku tudi poberejo pred šolskimi vrati. To pravilo je okrepilo samostojnost otrok. “Naši najmlajši, po katere so prihajali starši, so dokazali, da zmorejo. Bili so zelo ponosni, da so lahko sami prišli v šolo in odšli iz nje,” pojasnjuje ravnateljica.

Vse hujše pomanjkanje kadrov

Ne le z virusom, šole se tačas veliko ukvarjajo tudi s kadrovskimi težavami. Pomanjkanje učiteljev in strokovnih delavcev za delo v osnovnih in srednjih šolah je vsesplošno. Na zavodu za zaposlovanje je trenutno objavljenih 505 oglasov za prosta delovna mesta, od tega skoraj 70 za šole v treh primorskih statističnih regijah.

Zimske počitnice bodo prej

Zimske počitnice se bodo za vzhodno polovico Slovenije začele že 30. januarja in bodo trajale do 3. februarja 2023. Zahodna polovica, kamor sodi tudi Primorska, bo na počitnicah od 6. do vključno 13. februarja, ker je 8. februarja praznik. V preteklih letih so bile zimske počitnice konec februarja ali v začetku marca, letos pa bo bodo prej, ker bo takrat v Planici potekalo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Brez spremembe termina zimskih počitnic bi po mnenju ministrstva prišlo do težav pri zagotavljanju namestitev za tiste, ki bi šli dopustovat v tisti del države. Nekoliko pozneje pa bodo letos krompirjeve počitnice, in sicer prvi teden novembra.

“S pedagoškim kadrom smo trenutno pokriti, težave imamo samo še pri iskanju hišnika. Je pa res, da se na vse razpise prijavi zelo malo ljudi, še manj pa je ustreznih. Res že zelo čutimo to stisko. Na naši šoli se bo med šolskim letom upokojilo štiri ali pet oseb in ne vem, kako jih bomo nadomestili,” pravi novogoriški ravnatelj Janez Kobe. Tudi na največji koprski šoli in na šoli v Divači novo šolsko leto začenjajo v polni postavi, ne vedo pa, kaj še pride. “Iskanje kadrov je bilo zelo intenzivno in kak razpis smo morali tudi ponoviti,” se preteklih mesecev spominja Damijana Gustinčič. Pri njih so kadrovske potrebe letos še toliko večje, saj se šola širi in ima letos že 27 oddelkov, štiri več kot lani.

Za brezplačne teste še ni gneče
Učencem, dijakom in študentom so od ponedeljka v lekarnah na voljo brezplačni hitri testi za samotestiranje na covid-19. Lekarne so s hitrimi testi dobro založene in jim jih ne primanjkuje. Opažajo, da povpraševanje po njih za zdaj ni veliko. Samotestiranje je ob trenutnih epidemičnih razmerah za učence, dijake in študente prostovoljno, poteka pa v domačem okolju. Brezplačne teste lahko upravičenci v lekarnah prevzamejo s kartico zdravstvenega zavarovanja, pripada pa jim jih deset na mesec. “Kolikor sem se pogovarjala z našimi enotami, je povpraševanje po testih bistveno manjše kot v lanskem letu, ko je bilo testiranje obvezno,” nam je včeraj povedala direktorica Obalnih lekarn Katja Gombač Aver. Njihove lekarne so s testi dobro založene, šele v prihodnjih dneh pa bodo lahko ocenili, kolikšne zaloge naj si naredijo za naprej. Enako je v Kraških lekarnah. Po treh dneh, ko šolajoči se mladini oziroma njihovim staršem spet izdajajo brezplačne hitre teste, še nimajo natančnih ocen, kolikšno je zanimanje zanje. “Starši dvigujejo teste, ni pa še gneče,” lahko za zdaj le po splošnih informacijah, ki jih dobiva iz njihovih lekarn, oceni direktorica Ana Kobal. Tako kot lani, ko je bilo samotestiranje učencev in dijakov sprva prostovoljno in je potekalo doma, sredi novembra pa je postalo obvezno v šolah, te teste financira vlada iz proračuna. Ob trenutnih epidemičnih razmerah posvetovalna skupina za covid-19, ki deluje pod okriljem NIJZ, priporoča samotestiranje na domu za učence s simptomi okužbe in za učence, ki so bili v stiku s pozitivnimi na koronavirus. Če bi se razmere poslabšale, skupina predlaga tedensko samotestiranje, ki bi bilo obvezno za vse učence, dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih.

“V tem trenutku je ponudba dela večja kot je povpraševanje, zato je zelo velika fluktuacija kadra iz ene šole v drugo. Učitelji lahko izbirajo šolo, ki jim bolj ustreza,” opaža Gustinčičeva. Razloge, zakaj še pred desetimi leti dela v šolstvu ni bilo mogoče dobiti, danes pa je obratno, je po njenem treba iskati tudi v spremenjenem sistemu izobraževanja. Nekateri mladi se namreč zaposlijo že po prvi bolonjski stopnji in se ne odločijo za magistrski študij, ki je vstopni prag za zaposlitev v šolstvu. Poleg tega pedagoški poklic očitno ni več tako privlačen in se učitelji raje odločajo za druga dela. Na povečano povpraševanje po pedagoškem kadru vpliva tudi večanje števila učencev in širitev oddelkov, našteva ravnateljica.

O kadrovskih težavah so se ravnatelji že pogovarjali z vodstvom ministrstva za izobraževanje na srečanju, pred začetkom šolskega leta poteka na Brdu pri Kranju. Minister Igor Papič se zaveda, da mora poklic učitelja postati bolj privlačen, to pa naj bi dosegli tudi s plačanim pripravništvom in štipendijami. Ministrstvo je šolam obljubilo tudi, da bo uredilo področje plač in napredovanj tako za učitelje kot za tehnični kader.

---