Priznanja za razvoj gospodarstva, planinstva in kraškega praznika

Najvišje občinsko priznanje – nagrado Občine Sežana za leto 2022 je na petkovi slovesnosti ob občinskem prazniku za zasluge pri razvoju gospodarstva prejel Stojan Gorup, članu Planinskega društva Sežana Albinu Žnidarčiču so za predano delo na področju planinstva in izjemno skrb za okolje podelili priznanje Občine Sežana, plaketo Srečka Kosovela pa za dolgoletno organizacijo Praznika terana in pršuta Petru Gecu in Branku Možetu.

SEŽANA > Občina Sežana je svoje najvišje priznanje Stojanu Gorupu podelila v zahvalo za njegovo dolgoletno strokovno in družbeno odgovorno delo pri razvoju gospodarstva v občini Sežana in širšem prostoru. Posebej velikega pomena za razvoj Sežane in širše regije je Gorupova vloga pri ustanovitvi Inkubatorja v letu 1991. Da sežanski inkubator predstavlja življenjsko delo Stojana Gorupa, potrjuje nagrada FENIKS, ki mu jo je podelil upravni odbor Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti. Inkubator Sežana je v času njegovega vodenja postal edini polnopravni član evropskega združenja inovacijskih centrov EBN (European Business and Innovation Centres Network) iz Slovenije. Gorup je v obdobju svojega delovanja prispeval k ustanovitvi preko 300 podjetij in 500 delovnih mest tako v občini Sežana kot tudi na celotnem območju regije. “S tem je lokalnemu gospodarstvu in sežanskemu inkubatorju postavil trdne temelje, na podlagi katerih še danes ostaja eno najuspešnejših podjetniških podpornih okolij v Sloveniji,” so poudarili v obrazložitvi. Izkazal se je tudi kot predsednik upravnega odbora Združenja inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije, pri katerem je sodeloval tudi kot ustanovni član.

Nove možnosti za razvoj Krasa je pomagal odpreti s čezmejnim projektom KRAS – CARSO, v okviru katerega je zaživel Živi muzej Krasa in se je rodila ideja za vzpostavitev čezmejnega geoparka. S svojo ekipo je za Občino Sežana pripravil tudi študijo o možnostih realizacije projekta ekološke poslovne cone.

Poleg številnih poklicnih dosežkov Gorupa odlikuje tudi velika ljubezen do fotografije. Deluje v Foto klubu Žarek Sežana, kjer zna s svojo zagnanostjo navdušiti in spodbujati tudi mlade.

Za bogat doprinos slovenskemu planinstvu

Albin Žnidarčič je priznanje Občine Sežana za leto 2022 prejel v zahvalo za bogat in dolgoleten doprinos na področju slovenskega planinstva in k delovanju Planinskega društva Sežana, katerega član je že 20 let in v vsem tem času v različnih vlogah pomembno prispeva k njegovemu uspešnemu delovanju.

Izjemno pomemben je tudi njegov prispevek v organih Planinske zveze Slovenije, kjer je bil vrsto let član glavnega odbora pri Komisiji za planinske poti in vodja tehnične skupine za nadelavo planinskih poti v visokogorju. Bil je tudi predsednik Meddruštvenega odbora Primorsko-Notranjskih planinskih društev in pobudnik organizacije Dneva slovenskih planincev ter skupščine Planinske zveze Slovenije.

Posebno skrb namenja tudi čiščenju, urejanju in označevanju planinske infrastrukture v občini Sežana. Njegova ljubezen do planinarstva in želja za njegov razvoj se kaže tudi v organiziranju in vodenju planinskih tečajev. Svoje neprecenljivo planinsko znanje in izkušnje predaja naprej tudi kot urednik in sodelavec pri pripravi raznih kart in vodnikov. Sodeloval je pri izidu planinske karte Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras ter pri projektu planinske karte območja Krasa in zaledja Trsta, pravkar pa piše in ureja Vodnik po planinskih poteh Planinskega društva Sežana, ki bo izšel ob 70. obletnici društva, še piše v obrazložitvi.

Zaslužna za eno najuglednejših etnoloških prireditev

V zahvalo za dolgoletno organizacijo in za izjemno promocijo Občine Sežana in Krasa pri izvedbi kulturno-etnološke prireditve Praznik terana in pršuta, ki je letos obeležil 50. jubilej, pa je Občina Sežana plaketo Srečka Kosovela za leto 2022 podelila Petru Gecu in Branku Možetu. V organizacijo Praznika terana in pršuta sta se aktivno vključila že leta 1988 v okviru Krajevne skupnosti Dutovlje, med leti 1992 in 2015 pa sta sama prevzela večino organizacije tega priljubljenega kraškega praznika, s katerim sta med drugim pomembno prispevala k promociji vinogradništva, vinarstva in pršutarstva na Krasu. V tem obdobju je Praznik terana in pršuta postal ena najuglednejših tovrstnih prireditev v Sloveniji, kar se je izražalo v rekordnih obiskih prireditev, medijski izpostavljenosti in nastopih največjih glasbenih imen tistega časa. Ne le pri organizaciji praznika, izkazala sta se tudi na drugih področjih javnega življenja. “Z edinstvenim humorjem in požrtvovalnim delom, ki ga opravljata na preudaren način, si še vedno prizadevata za enotno skupnost, kjer občane s pomočjo različnih aktivnosti in programov sodelovanja spodbujata k druženju, izmenjavi izkušenj, spoznavanju kultur in gradnji prijateljstva,” so v obrazložitvi še poudarili na občini.

---