Ribičem so stopili na vago
Našim ribičem so na barkah preverjali, ali njihove tehtnice kažejo prav. Ni šala, ampak evropski projekt, v katerem sodeluje tudi slovenski urad za meroslovje. Tam projekt z imenom Nadzor tehtnic v ribiški industriji seveda jemljejo resno, kar petkrat so se že sestali z drugimi sodelujočimi državami in ugotavljali, da imajo vse sodelujoče države članice težave pri nadzoru ulovljenih količin ribiških proizvodov - da so vage “zastarele ali da se ogromnih količin sploh ne tehta in posledično ne prijavi”, so poročali.
No, pa poglejmo najprej sodelujoče države v tem projektu kontrole tehtnic: Danska, Irska, Islandija, Finska, Norveška, Švedska in Slovenija. Norvežani nalovijo približno 2,2 milijona ton morskega življa na leto, Islandci dober milijon, Danci 730.000 ton, Irci 246.000 ton, Švedi 230.000 ton Finci 120.000 in pozor (!), slovenski ribiči so lani ulovili 106 ton. Ulov slovenskih ribičev predstavlja statistično skoraj nezaznavnih 0,005 odstotka (ali še manj) v skupnem ulovu evropske osemindvajseterice. Tudi če bi vsi slovenski ribiči skupaj na vseh 137 barkah, kar jih premorejo, natehtali dvakrat premalo, bi bil to še vedno banalno zanemarljiv ulov na ravni Evropske unije.
Tehtnica je tudi simbol iskanja prave mere. To je na vseh področjih koristen princip, tudi pri prilagajanju EU predpisom in tudi v projektu obiskovanja ribičev in njihovih tehtnic.
Majhno in zato posebno slovensko ribištvo z vsega tremi ribiškimi pristanišči je namreč - prav zaradi tega - že zdaj precej bolj pod strogim nadzorom, kot to velja sicer v Evropski uniji. To poudarja tudi domača ribiška inšpekcija. Ribolovno dovoljenje, tehtanje in označevanje ulova, tudi zavržkov, vodenje ladijskega dnevnika, deklaracije o iztovoru, navzkrižna kontrola pri kupcih o kupljenih količinah … so zahtevana opravila ribičev in ribiške inšpekcije. In kot ugotavljajo tudi inšpektorji, je tudi količina neprijavljenega ulova slovenskih ribičev zanemarljivo majhna.
Vsekakor radovedni pričakujemo, kaj bodo pokazali izsledki projekta v sedmih ribiških državah Evrope. A lahko že vnaprej ugibamo, da za Slovenijo pač ne bo mogla veljati trditev, da se “ogromnih količin sploh ne tehta”, ker ogromnih količin sploh ni - ne v stehtanih tonah ne v deležih v skupnem ulovu. Pa četudi dve tehtnici na barkah slovenskih ribičev nista imeli vseh papirjev. Odgovorne za prelov rib in upadanje ribjega staleža je treba iskati drugje v Evropi, ne na izolskem pomolu.
Tehtnica je tudi simbol iskanja prave mere. To je na vseh področjih življenja koristen princip, tudi pri prilagajanju evropskim predpisom in tudi v projektu obiskovanja ribičev in njihovih tehtnic.