“Zapirajo lokale, skrajšujejo delovni čas, saj delavcev ni!”

Razmere v slovenskem gostinstvu in turizmu so na področju kadrovanja vse prej kot rožnate. Dolgi delovniki odvračajo študente, zaradi množičnega odpuščanja med epidemijo pa se je znaten delež zaposlenih preusmeril v druge panoge. Zaradi pomanjkanja kadra se lahko zgodi, da bodo gostinci še dodatno povišali cene ali vpeljali deljen urnik kot v sosednji Italiji.

Po podatkih zavoda za zaposlovanje manjka 5319 natakarjev, kuharjev in kuhinjskih pomočnikov.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje manjka 5319 natakarjev, kuharjev in kuhinjskih pomočnikov. 

PRIMORSKA > “Na razpise se nihče ne prijavi, urne postavke za študente so poletele v nebo. Ne poznam gostinca, ki ne bi potreboval dodatnega delavca. Na področju kadrovanja takšne krize ne pomnim. Če se bo kriza nadaljevala, bodo nekateri gostinski obrati začeli zapirati svoja vrata,” je posvaril Mate Matjaž, portoroški gostinec in hotelir ter podpredsednik nadzornega odbora portoroškega turističnega združenja.

Da so razmere alarmantne, je opozorila Breda Črnčec iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije: “Zapirajo se lokali, skrajšuje se delovni čas, saj delavcev ni!” Po uradnih podatkih zavoda za zaposlovanje manjka 7371 ljudi (za različne poklice), med temi je največ natakarjev, kuharjev in kuhinjskih pomočnikov. Primanjkuje pa domala že vseh poklicev, natakarjem in kuharje sledijo receptorji, pomožni delavci, sobarice, vzdrževalci, reševalci iz vode...

Mate Matjaž

portoroški hotelir

“Za mlajšo generacijo je kakopak najbolj problematičen urnik. V petek in soboto zvečer bi radi bili prosti, a v gostinstvu velikokrat žal ni tako.”

“Tudi obstoječe zaposlene se izkorišča, ker je premalo kadra, nabirajo se presežne ure, nastajajo kršitve počitkov, delavci so iztrošeni, utrujeni. Še vedno odhajajo in se prezaposlujejo v druge poklice,” je povedala Breda Črnčec.

“V času koronske krize smo utrpeli tudi odhode iz podjetja, smo pa večino uspeli zadržati, kar je bil in je izreden izziv,” pravi tudi Aleksander Pinter, direktor družbe Eurotas hoteli, ki upravlja z več hoteli v Piranu in Portorožu. Kot ugotavlja, so razmere pereče že več let, situacija je eskalirala v času pandemije in izpostavila problematike, ki pred tem niso bile tako očitne. “Ključni izzivi so v osnovi sprememba percepcije dela v turizmu, ki se ga pogosto povezuje s tem, da so pogoji za zaposlene slabši kot v drugih panogah. Prav tako je svojevrsten izziv ustvarjati okolje, v katerem se zaposleni vidi na dolgi rok in kjer lahko še vedno živi polno in uravnoteženo življenje. Proces, da to dosežemo, pa je dolgotrajen in kompleksen ter neposredno povezan s kulturo podjetja,” je prepričan Pintar. Prav s kulturo podjetja želijo ustvariti “zdrave pogoje”, v katerih se zaposleni dolgoročno vidijo v podjetju, atraktivni pa so tudi za nove sodelavce.

Breda Črnčec

Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije

“Že leta opozarjamo, da so delavci predvsem premalo plačani, da ti poklici niso cenjeni in ne spoštovani (na kar kaže tudi velik upad vpisa na gostinsko- turistične šole), da je treba izboljšati delovne pogoje ...”

 

Aleksander Pinter

 

Gredo tja, kjer so boljši delovni pogoji

“Prepričani smo bili, da se bodo razmere po covidu stabilizirale, a so se še bolj zaostrile. Kader iz gostinstva in turizma se je za časa epidemije množično preusmerjal v druge panoge. Ta trend se je nadaljeval tudi pred začetkom letošnje turistične sezone. Nekateri so se preusmerili na nova delovna področja, spet drugi pa so zaposlitev poiskali pri hotelih in gostinskih obratih, kjer so jim zagotovili boljše delovne pogoje,” je povedala Irena Valenti, regijska sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kadrovsko podhranjenost gre pripisati tudi množičnemu odpuščanju, ki je bilo med epidemijo velikokrat nepremišljeno in nepotrebno, opozarjajo v sindikatu. “V sindikatu smo se odločno postavil zoper tovrstno početje, gostincem in hotelirjem pa poskušali dopovedati, da se jim obrestuje obdržati vsaj visokokvalificiran kader. Kljub temu so delodajalci odpuščali tudi preverjene delavce, ki so bili zaposleni za nedoločen čas,” je razložila. Ta kader je zdaj težko ali celo nemogoče dobiti nazaj, saj so karierne priložnosti poiskali drugje.

Vrnili se ne bodo nikoli več

Zanimiva je primerjava, da je bilo v času corone na zavodu za zaposlovanje prijavljenih preko 13.000 delavcev iz gostinstva in turizma, danes pa jih je prijavljenih le še približno 4350 (to so lahko delovni invalidi, za delo nezmožni, starejši, itd.) Torej je več kot jasno, da se tisti, ki so bili odpuščeni v času epidemije, enem najranljivejših obdobij, ne bodo nikoli več vrnili v to dejavnost.

Deljen urnik? Ne, hvala!

Če so se doslej v gostinstvu in turizmu vsaj v poletnih mesecih lahko zanesli na študente, je to z vsakim letom težje. Kljub letošnjim rekordnim urnim postavkam, ki ponekod presegajo 12 evrov na uro, študentov ni od nikoder. “Mladi ne zdržijo dlje časa na enem delovnem mestu. Danes so tukaj, jutri jih več ne bo. Odnos do dela se je v minulih letih zelo spremenil. Za mlajšo generacijo je kakopak najbolj problematičen urnik. V petek in soboto zvečer bi radi bili prosti, a v gostinstvu velikokrat žal ni tako,” je razložil Mate Matjaž.

Po podatkih, ki nam jih je posredoval sindikat, je sicer v turizmu med vsemi zaposlenimi delež študentov približno osem odstotkov.

Aleksander Pinter

direktor družbe Eurotas hoteli

“Ključni izzivi so v osnovi sprememba percepcije dela v turizmu, ki se ga pogosto povezuje s tem, da so pogoji za zaposlene slabši kot v drugih panogah. Prav tako je svojevrsten izziv ustvarjati okolje, v katerem se zaposleni vidi na dolgi rok.”

“Že leta opozarjamo, da so delavci predvsem premalo plačani, da ti poklici niso cenjeni in ne spoštovani (na kar kaže tudi velik upad vpisa na gostinsko turistične šole), da je treba izboljšati delovne pogoje, da bodo delavci imeli prosti čas tudi zase in za družino, da si želijo delati v dobrih, pozitivnih okoljih, ne pa, da dnevno doživljajo pritiske, da se jih zaradi manjka delavcev vse bolj izkorišča, da en delavec dela za dva ali celo več,” je povedala Breda Črnčec.

“Zaradi resnega pomanjkanja delovne sile se bodo najbrž nekatere stvari v gostinstvu morale spremeniti. Če ne bo dovolj kadra, bomo verjetno uvedli deljen urnik, tako kot v Italiji. Toda ali bom dobil kader, ki bo pripravljen tako delati?” se je vprašal portoroški gostinec in hotelir. “Deljen delovni čas je do neke mere že zdaj prisoten v Sloveniji, čeprav ni najbolj priljubljen. Sploh v povezavi s penzionsko gostinsko ponudbo. Gostinski in kuhinjski kader ga je že nekoliko vajen. Je pa tovrstni delovni čas naporen za tiste zaposlene, ki tega ritma še niso ponotranjili,” je pristavila Valentijeva.

Irena Valenti

regijska sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

“Predvsem je treba delati na odnosih, na komunikaciji, saj to peša. V delovnih procesih to absolutno manjka, saj ni samo plača tista, ki ljudi privlači.”

Na delovna dovoljenja za tuje delavce čakajo predolgo

Nekateri slovenski gostinci si sicer že pomagajo s kadrom iz tujine, med drugim tudi iz oddaljenih predelov sveta, kot sta Indija in Filipini. “V državah bivše Jugoslavije se je bazen delavcev že izčrpal. In Slovenci in Hrvati že dlje gledajo za kadre. Na zahodu pa je to bil trend že prej. Domača populacija ne želi delati v gostinstvu zaradi pogojev in zaradi plač, zato je aktualen uvoz tuje delovne sile,” je še dodala Irena Valenti.

A so težave pri pridobivanju delovnih dovoljenj. “Da pripelješ nekoga, traja par mesecev, velikokrat se zato zgodi, da tisti, ki si sicer želijo priti, zaradi tako dolgega postopka zbežijo kam drugam. Hrvati to naredijo takoj, ravno tako v Avstriji. Na Hrvaškem lahko zaposliš sezonsko, pri nas pa najmanj eno leto,” je povedal Mate Matjaž.

 

Mate Matjaž (foto: Zdravko Primožič/FPA)

 

Restavracije si bodo lahko nekoč privoščili le najbogatejši

In kaj storiti, če se bodo trenutne razmere nadaljevale? Valentijeva pravi, da so v gostinstvu poleg plače pomembni tudi odnos delodajalcev do svojih zaposlenih, pogojih dela in nastanitev. “Predvsem je treba delati na odnosih, na komunikaciji, saj to peša. V delovnih procesih to absolutno manjka, saj ni samo plača tista, ki ljudi privlači.”

Kot se boji Mate Matjaž, bo večerja v restavracija nekoč postala prestiž, ki si ga ne bo kar vsak mogel privoščiti. “Če se bodo ti trendi nadaljevali, se bodo drastično podražile cene v gostinstvu. Saj ko zaposluješ človeka, on postavlja pogoje plače, ne pa delodajalec. Energenti, surovine, kadri, vse se je toliko podražilo, da lahko pričakujemo, če hočejo gostinci preživeti, drastične spremembe v cenah. Ne za par odstotkov, ampak znatno povišanje.”


Komentar novinarja

Sašo Dravinec

Razgaljena galerija napak v turizmu

Epidemija je po hitrem postopku razgalila sistemska kadrovska (in druga) neskladja v tako imenovani industriji gostoljubja. Tudi drugod imajo težave, a so pri nas še večje. Ne le zato, ker so naše, temveč predvsem zato, ker se jih nihče ni zares in prav lotil. Nekaj o kadrih je zapisano v vsaki turistični strategiji, a od njih na tem področju (kot še katerem) ni bilo kaj prida. Zadnja leta je bila prioriteta lastninska konsolidacija turističnih podjetij v državni lasti, ki pa se je sfižila. Velike ...

Preberi več

Najbolj brano