Kaj bodo zidovi, če ne bo kadra?

Ko je ministrstvo za delo lani objavilo razpis za nove koncesije za 1100 mest v domovih upokojencev in napovedalo dodatnih 850 domskih postelj v javni mreži, so številni ploskali: končno! Potrebe so velike, čakalne dobe dolge, novi domovi upokojencev bodo rešili zagato. Ploskali so v Vrtojbi, kjer stoji nedokončan Socialni center z domom upokojencev, v katerem so bili dobro desetletje edini stanovalci pajki in mrčes. Svetniki, ki so dali pristanek novim lastnikom, družbi Dom upravljanje, kaj drugega kot reči “Dobrodošli, Štajerci” niti niso mogli. Zdaj Štajerci prenavljajo dom za 153 ljudi in zagotavljajo, da bo odprt konec tega leta. V njem da bo zaposlenih 85 ljudi. Lani jeseni so ploskali Bovčani, ko jim je država odobrila denar za gradnjo tako želenega doma upokojencev Jezerca za 64 ljudi. Ploskajo marsikje, kjer so dobili denar EU za prenovo domov, v katerih standardi ne ustrezajo 21. stoletju. Sploh glede na ceno, ki jo plačujejo starostniki, ki pa obenem skoraj ne zadošča za poslovanje domov.

Vsaka novica o gradnji ali posodobitvi objektov je seveda dobrodošla. A je hkrati shizofrena. Medtem ko se bolj intenzivno vlaga v širitev števila postelj, v domovih upokojencev opozarjajo, da kadra že za obstoječe kronično primanjkuje. Dogaja se, da v kakšnem domu kljub dolgim čakalnim dobam ostaja oddelek prazen. Zgodi se celo, da prispe na razpis za direktorja več prijav kot na razpis za negovalko, strežnico, kuharico ... Vse pogosteje se dogaja, da zaposleni iz domov odhajajo delat v supermarkete, kjer so delovni pogoji boljši, plača pa višja. Tolažiti se, da bodo namesto Zdenk in Jožic za ta denar prišle Slađane in Dragane, je kratkovidno. Nenazadnje je tudi zanje boljša opcija Avstrija, če že gredo od doma, ali pa Hofer, Lidl, Mercator ... Podobno je pri storitvah pomoči na domu. Da o naraščajočih potrebah po oskrbi za dementne, ki za seboj poleg prostorov potegne vprašanje usposobljenega kadra, niti ne govorimo.

Lahko zgodi, da bodo čez nekaj let zidovi sicer novi in lepi, a le (pol)prazne lupine, preobremenjeni in podplačani kadri pa bodo raje šli rezat salamo v bližnjo trgovino ...

Vlaganje milijonov v prenove, gradnje in nove koncesije bodo dolgoročno bolj malo pomagale, če se država ne bo lotila drugega, enako ali celo bolj pomembnega dela enačbe - kadrov. Seveda bi bilo lepo, če bi bila gornja opozorila le prazen pesimizem. Bati pa se je, da gre za realnost, ki bo šla vse prej kot na bolje, če se odločevalci ne lotijo čim prej treti tudi tega oreha. V nasprotnem se lahko zgodi, da bodo čez nekaj let zidovi sicer novi in lepi, a le (pol)prazne lupine, preobremenjeni in podplačani kadri pa bodo raje šli rezat salamo v bližnjo trgovino ...


Preberite še


Najbolj brano