“V razvitem svetu se ceste gradi zunaj naselij”

Civilna iniciativa zahteva opustitev načrtovane trase hitre ceste med Koprom in Dragonjo in preusmeritev izven strnjenih naselij. Koprski župan Aleš Bržan opozarja, da bi se s spremembo trase projekt lahko podaljšal za več let.

Na včerajšnji tiskovni konferenci sta stališča Civilne iniciative 
Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin ob županu Alešu Bržanu 
(desno) predstavili Jasna Arko (v sredini) in Jasmina Klepac.  Foto: Tomaž Primožic/FPA
Na včerajšnji tiskovni konferenci sta stališča Civilne iniciative Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin ob županu Alešu Bržanu (desno) predstavili Jasna Arko (v sredini) in Jasmina Klepac.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER > Civilna iniciativa Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin opozarja, da zdajšnja lokacija za traso hitre ceste Koper-Dragonja ni primerna, saj poteka mimo strnjene pozidave, predvideva rušenje več hiš in drugih objektov, prebivalcem pa bi se po besedah članov civilne iniciative s cesto drastično poslabšala kakovost življenja. Kot pravijo, pristojne službe niso opravile niti ustreznih študij o vplivih, ki jih bo gradnja hitre ceste imela na bližnjo okolico. “Ne člani Civilne iniciative, ne krajani, nismo dobili celovitih informacij o tem, kje naj bi trasa sploh potekala,” je povedala ustanoviteljica civilne iniciative Jasna Arko.

Po njenih besedah je najbolj sporen odsek hitre ceste, ki naj bi potekal tik ob naselju Šalara. Kot je pojasnila, bi nova trasa tam lahko ogrozila približno 450 hiš, ki so jih tam zgradili pred več kot 60 leti. Spalno naselje Šalara so tedanje oblasti zgradile na hitro in čeprav je bilo naselje zamišljeno kot začasno, je postalo trajno. Čeprav so občani z leti utrdili tamkajšnje hiše, gradnja velja za nekakovostno. Strnjeni nizi hišk nimajo temeljev, postavljeni so na mehkem močvirnatem terenu bivših solin. V civilni iniciativi svarijo, da bi lahko grobi posegi v bližnjo okolico škodovali celim nizom hiš, ki so že tako grajene na mehki podlagi.

Med ključnimi zahtevami civilne iniciative so opustitev sedanje trase, ohranitev obstoječe narave in ohranitev najbolj kakovostne zemlje.

“Če je že potrebna hitra cesta, v kar sicer začenjamo dvomiti, glede na to, da bo kmalu Hrvaška stopila v schengen, potem zagovarjamo stališče, da se lahko gradijo hitre ceste, vendar po zgledu razvitih držav, kjer take ceste ne posegajo v mestna naselja, v strnjene pozidave, ampak se najde za to najprimernejši prostor izven naselja,” je povedala Jasna Arko. Med ključnimi zahtevami civilne iniciative so opustitev sedanje trase, preusmeritev sedanje trase izven vseh strnjenih pozidav, ohranitev obstoječe narave in ohranitev najbolj kakovostne zemlje, pred grobim posegom v okolje želijo zaščiti prebivalce ter njihovo premoženje.

Upoštevati je treba tudi preostale krajane

Na Mestni občini Koper pravijo, da so pripravljeni prisluhniti skrbem in pomislekom občanom, hkrati pa so prepričani, da je projekt nujno potreben. Hitra cesta Koper-Dragonja naj bi slovenski del Istre nekoč razbremenila tranzitnega prometa proti Hrvaški. Razmere so zdaj v poletnih mesecih za mnoge domačine namreč nevzdržne zaradi kolon avtomobilov proti meji. “Zavedamo se, da projekt vzbuja strah številnih krajanov, ampak upoštevati moramo tudi preostale občane, ki se dnevno spoprijemajo z gnečo na cesti,” je povedal koprski župan Aleš Bržan.

Čeprav je do začetka gradnje hitre ceste še več let, pa je koprski župan povedal, da je na Darsu postopek umeščanja trase že tako daleč, da se ga ne spreminja več. “Če se v tej fazi lotijo spreminjanja trase, se bo začetek gradnje podaljšal še za več let,” je posvaril in dodal, da so prve načrte za hitro cesto zarisali že v 70. letih prejšnjega stoletja. Bržan je še poudaril, da je bila občina stranski udeleženec v postopku priprave državnega prostorskega načrta. Na njeno pobudo so umaknili načrt bencinskih črpalk iz območja Bertokov in Šalare, predlagali so tudi vkop ceste skozi Šalaro, a se je izkazalo, da je to težko izvedljiva rešitev, zato so se na koncu odločili za nadkritje te ceste.

Bržan: nadkop v Šalari bi podaljšali in s tem zmanjšali vpliv na ljudi

A v civilni iniciativi nasprotujejo tudi takšni rešitvi. Bržan se je zavezal, da bodo na občini poleg dosedanjih pripomb dali še nove, in sicer da bi nadkop na območju Šalare še nekoliko podaljšali, saj bi s tem še dodatno zmanjšali vpliv na tamkajšnje prebivalce. Predlagali bodo, da se traso zamakne le toliko, da ne bi prečkala dvorišča zadružnega doma v Bertokih, in da bi vplivno območje gradnje, na katerem bodo preverjali morebitno škodo na stavbah, razširili na celotno Šalaro.


Najbolj brano