“Trga se nam srce, ko vidimo to opustošenje”

Ob napovedi, da je požar pod nadzorom in se zadeve umirjajo, se je največji kamen od srca seveda odvalil domačinom. “Po drugi strani pa je tesnoba še večja, ko vidimo to opustošenje narave. Pravo spoznanje o razsežnostih te katastrofe nam šele prihaja v zavest,” nam je dejala domačinka iz Sel na Krasu.

Odpri galerijo

GORIŠKI KRAS > Ob napovedi, da je požar pod nadzorom in se zadeve umirjajo, se je največji kamen od srca seveda odvalil domačinom. “Po drugi strani pa je tesnoba še večja, ko vidimo to opustošenje narave. Pravo spoznanje o razsežnostih te katastrofe nam šele prihaja v zavest,” nam je dejala domačinka iz Sel na Krasu. Požar je seveda zelo prizadel domačine. “PGD Kostanjevica na Krasu je bilo prvo na udaru, saj smo imeli že pred temi velikimi intervencijami v sušnem obdobju kar nekaj požarov. Na ta požar smo prišli že precej utrujeni, a fantje so zdržali. Na terenu smo že deseti dan, pomagamo in delamo vse, kar je v naši moči,” je podpoveljnik kostanjske PGD Erik Spačal povedal včeraj, ko je kazalo, da se zadeve končno le umirjajo.

Erik Spačal

PGD Kostanjevica na Krasu

“Nam je bilo še nekoliko težje, ker poznamo vasi in občane naše občine, ker smo branili svoje in sosednja naselja.”

Z ostalimi gasilci, ki so množično prihajali iz vse Slovenije, so delili napore, a na njih je bilo bistveno večje breme. “Nam je bilo še nekoliko težje, prav zato, ker poznamo vasi in občane naše občine, ker smo branili svoje in sosednja naselja,” je pritrdil. Krajani iz ogroženih vasi so takoj priskočili na pomoč, nekateri celo preveč vneto. Nekateri so se čutili zapostavljene, ker jih niso spustili bliže. “Šlo je za izredno intenziven požar, ki se je zelo hitro širil. Vsaj v prvih urah je bilo zelo težko koordinirati še delo prostovoljcev, to bi bilo za vaščane nevarno. Veliko ljudi pa je pomagalo, oskrbovali so nas s prigrizki, hladno pijačo,” je dejal Spačal in ljudi pozval, naj pomoč ostane na tej ravni in naj se ljudje izogibajo nevarnim conam. To velja tudi za radovedneže, ki se že pojavljajo in si ogledujejo pogorišče. “Tega naj nikakor ne počnejo, ker je še nevarno, obenem pa ovirajo delo gasilskih ekip,” poudarja Spačal.

Tudi domačini čutijo olajšanje, ker se zdi, da gre vendarle h koncu. “Po drugi strani pa je tesnoba še večja, ko vidimo to opustošenje narave, to uničenje ... Pravo spoznanje o razsežnostih te katastrofe nam šele prihaja v zavest,” je povedala domačinka iz Sel na Krasu. “To je grozno. Ko smo šli recimo na Špik, kjer smo bili že milijonkrat, skoraj nisem vedela, kje sem, tako močno je vse opustošeno,” je dodala njena soseda. Tesnoba bo ostala še nekaj časa: “Vsakič, ko zaslišim helikopter, me prav stisne, saj najprej pomislim, da se je spet vse začelo znova.”

---