Če je voda, se še kaj da storiti

Še mesec dni nazaj smo zapisali, da slovenski oljkarji s ponosom in veseljem opazujejo obilno cvetenje oljk, a takrat je bilo za napovedi dobre oljkarske letine še preuranjeno. Danes lahko oljkarji z gotovostjo trdijo, da letina ne bo obilna, saj ekstremna suša že desetka pridelek.

Čeprav je še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja veljalo, da za gojenje oljk v Sloveniji namakanje ni potrebno, pa podatki zadnjih 20 let kažejo, da je suša pogost in ponavljajoč pojav tudi v oljkarstvu.

Razsežnosti letošnje suše se postavljajo ob bok ekstremno hudim sušam zabeleženim v letih 2003, 2012 in 2017, ko so oljkarji pridelali od 40 do 70 odstotkov manj pridelka, na nacionalni ravni pa je bila suša razglašena za naravno nesrečo.

V oljčnih nasadih v polni rodnosti v času vročih poletnih mesecev na pridelovalnih območjih Slovenije izhlapi v povprečju od dva do štiri litre vode na kvadratni meter površine.

V teh letih je ocenjena neposredna škoda presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, s čimer je bil dosežen prag za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.

Prazen talni rezervoar

Hkrati je potrebno poudariti, da letos za razliko od predhodnih ekstremno hudih sušnih let, ko so zimske ali spomladanske padavine napolnile zaloge vode v tleh in se je večji primanjkljaj vode pojavil samo v poletnih mesecih, se v letu 2022 padavine talnih rezervoarjev vode v zimskih in spomladanskih mesecih niso napolnile.

Tako smo v poletje vstopili s praznim talnim rezervoarjem vode, ki sta ga še dodatno obremenila vročinska vala konec meseca junija in v začetku meseca julija. Primanjkljaj vode v tleh, ki smo ga na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper na območju slovenske Istre pri nekaterih tipih tal beležili že meseca aprilu, je bil prvi indikator kmetijske suše, ki se je kasneje na sušnih in nenamakanih legah zrcalila v deformiranih cvetovih, slabši oziroma nepopolni oploditvi, nepravilnemu razvoju ploda oziroma semena v koščici ploda oljke ter odpadanju nepopolno razvitih plodičev. Rezultat pomanjkanja vode se danes kaže tudi v velikosti plodov, ki na nekaterih lokacijah ne dosegajo niti polovice velikosti in teže namakanih plodov.

Zelo sušno leto

Neizpodbitno dejstvo je, da je namakanje oljk ustrezen ukrep za blaženje podnebnih sprememb, a žal se je marsikateri oljkar zaradi omejenega dostopa do vodnih virov, visokih stroškov postavitve namakalnega sistema in bojazni o ekonomski neupravičenosti, primoran zateči h principu “kriznega namakanja” s katerim v času dolgotrajnih suš z enkratnim ali nekajkratnim nekontroliranim dodajanjem vode skuša preprečiti nastanek večje škode na pridelku. Ob tem se mu postavlja kopica vprašanj in dilem, ki jih skuša reševati z lastnimi izkušnjami in vedenjem. Veliko pomoč mu pri tem lahko nudijo zakonitosti narave, s upoštevanjem katerih lahko zagotovi večjo učinkovitost dodane vode in manjši pritisk na vodne vire.

V letu 2022 je vodni primanjkljaj na območju slovenske Istre že v mesecu maju (pred cvetenjem) presegel tistega, ki smo ga v letu 2003 (velja za eno najbolj sušnih let) zabeležil šele ob koncu meseca junija. Res je, da le tega niso odpravile, niti obilne padavine v sredini meseca junija, vendar smo z raziskavo Inštituta za oljkarstvo, izvedeno v letih 2016 in 2017, dokazali, da lahko tudi kratkotrajni in intenzivni padavinski dogodek pri katerem zabeležimo nad 10 mm padavin izboljšajo stanje razpoložljivosti vode v tleh, a le za zelo kratek čas. Takih pa žal letos v času poletne suše na večini pridelovalnega območja oljk ni bilo.

Če je voda, se še kaj da storiti

Čeprav so oljkarji na sušno zelo izpostavljenih legah zaradi nemoči obvladovanja uničujoče suše, ki se kaže z intenzivnim sušenjem in trebljenjem (odpadanjem) ter izjemno majhno velikostjo plodov, že dvignili roke in se odpovedali letošnjemu pridelku, pa nekateri oljkarji uspešno kljubujejo tem nezavidljivim okoljskim razmeram. Nedvomno je, da se letošnji ekstremni suši najbolje zoperstavljajo oljčniki, ki so zasajeni na globokih srednje težkih tleh z vzpostavljenim kapljičnim namakalnim sistemom, ki omogoča dnevno vračanje deleža izhlapele vode v tla in pomaga oljki (hladi oljko) premagovati vročinski stres v času izjemno visokih temperatur.

V oljčnih nasadih v polni rodnosti v času vročih poletnih mesecev na pridelovalnih območjih Slovenije izhlapi v povprečju od dva do štiri litre vode na kvadratni meter površine. Zaradi izjemne morfološke in fiziološke prilagoditve na pomanjkanje vode v tleh in izredno omejenih vodnih virov, pri namakanju oljk nadomestimo le del izgubljene količine vode, ki je najmanj 40 odstotkov izhlapele vode. Tako je bilo vsaki oljki v intenzivnih nasadih z vzpostavljenim avtomatsko vodenim kapljičnim namakalnim sistemom od meseca maja pa do danes dodano 1000 do 2000 litrov vode za njen nemoten razvoj. Izpostaviti je treba, da je bil namakalni obrok zaradi varčevanja z vodo prilagojen tudi na potrebe oljke upoštevajoč kritične razvojne faze in dodan takrat, ko je oljka najbolj potrebovala vodo za rast in razvoj.

Pet faz razvoja ploda

Oljka je trenutno v fazi razvoja ploda, ki v grobem poteka v petih glavnih razvojnih fazah. Pri tedenskem pregledu oljk je bilo ugotovljeno, da je oljka sedaj v zaključevanju druge faze razvoja plodu, za katero je značilna hitra rast ploda (predvsem na račun koščice), ki je posledica hitre delitve in tudi rasti celic. Delitev in rast celic se lahko ob primanjkljaju vode občutno zmanjša, kar vpliva na končni volumen in maso plodu. V tej fazi je mogoče opaziti tudi začetek trdenja koščice in diferenciacijo cvetnih brstov za naslednje leto, zato je primerna oskrba z vodo v tem času izjemno pomembna.

40 do 60 dni po oploditvi (predvidoma konec julija in v začetku avgusta) bo sledila tretja razvojna faza plodu oljke, ko koščica popolnoma otrdi in se rast ploda upočasni. Koščica in seme dosežeta polno velikost. Če v tretji razvojni fazi plodu močno primanjkuje vode to ne bo negativno vplivalo na končno količino pridelka, lahko pa pozitivno vpliva na kopičenje fenolnih spojin, ki v oljčnem olju igrajo vlogo antioksidantov in tako dobro vplivajo na zaščito olja pred kvarom (boljša obstojnost) ter na zdravje ljudi. Vsebnost fenolnih spojin olju daje tudi aromatičnost, svežino, grenak in pikanten okus, ki se lahko v sušnih letih razvije do take intenzivnosti, da je oljčno olje izrazito neharmonično in potrošniku neprijetno.

Če ne bo dežja ...

Če do sredine avgusta ne bo padla večja količina padavin bo potrebno vodo dodati tudi v času četrte razvojne faze, ki se običajno začne deset dni po doseženi končni velikosti koščice in semena. To je obdobje intenzivnega povečevanja celic mesa ploda oljke in akumulacije olja, zato lahko sušni stres negativno vpliva na tvorbo olja oziroma delež olja na suho snov v času obiranja pridelka in končno velikost plodov.

Toda narava je za človeka še velika skrivnost, zato nas lahko v avgustu še pozitivno preseneti z obilico padavin. Pri oblikovanju in snovanju želja in okoljskih ambicij za oljko pa moramo biti zmerni, saj se bo ob ugodnih razmerah pojavila tudi oljčna muha, ki je sedaj zaradi izjemno visokih temperatur upočasnila svoje življenjske procese. Oljčna muha je namreč hladnokrvni organizem, katerega telesna temperatura je močno odvisna od temperature okolja, zato je temperatura zraka v veliki meri tudi glavno gonilo bionomije in razvojnega kroga oljčne muhe.

V inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper na podlagi dnevne analize ulova oljčne muhe in meteoroloških parametrov ugotavljamo, da se oljčna muha ob padcu dnevnih povprečnih temperatur pod prag 25 stopinj Celzija kljub ekstremni suši že številčenje pojavi na feromonski vabi v času hladnega dela noči. Zaradi zaznavanja letov oljčne muhe v hladnemu delu noči, vsekakor tudi ob ekstremni suši previdnost na ulov oljčne muhe ne bo odveč.

---