Kdo bo zadnji ugasnil luč?
Tako kot naslov se je glasilo eno od aprilskih reagiranj na facebooku, ko se je na debelo zasneženem Kaninu med ustavitvami žičnic zaradi vetra, plazov in okvar bližal konec sezone. Kljub obnovi pred nekaj leti je tehnična zasnova dostavne žičnice in dveh sedežnic na edinem slovenskem visokogorskem smučišču stara 50 let. Življenjska doba teh naprav je pri koncu.
Glede na zapisano ljudi na Bovškem, turistične delavce, zimske in poletne goste Kanina skrbi seznam smučarskih centrov, katerih projekte za razvoj in prestrukturiranje v smer celoletnih gorskih središč je včeraj objavilo gospodarsko ministrstvo. Med desetimi velikimi slovenskimi smučišči, katerih načrte je ministrstvo odobrilo, in za kar bo država prispevala dobrih 63 milijonov evrov, ni Kanina. Ali bo na s snegom najbolj obdarjeni gori pri nas kmalu ugasnila zadnja luč?
Naša najvišja žičnica z vedno zasneženimi smučišči za rešitev potrebuje posebno obravnavo države in podporo celotne regije ter kasneje (ko bo ustanovljena) pokrajine.
Nekaj upanja za svetlobo ostaja. Gospodarski minister Matjaž Han je predstavnike smučišča Kanin in občine Bovec že povabil na sestanek, na katerem bodo iskali možnosti sofinanciranja projekta postavitve nove krožno kabinske žičnice iz drugih virov.
Reševanje Kanina je padlo v neugoden čas menjave vlade in politične usmeritve. Stranko SDS, katere pomemben član je borec za razvoj Posočja in Kanina, poslanec Danijel Krivec, spremlja slaba politična prtljaga nedavnega mandata, kar pa ne bi smelo vplivati na profesionalnost odločitev novih funkcionarjev. Tu se bodo morali še dokazati.
Vložek, ki je nujen za ponovno oživitev celoletne žičničarske dejavnosti na vremensko surovem Kaninu, krepko presega okvire in denar iz aktualnega razpisa gospodarskega ministrstva, iz katerega je lahko posamezen center dobil največ osem milijonov evrov. Po oceni iz idejnega projekta bi samo za novo žičnico iz Bovca na Kanin potrebovali približno 40 milijonov evrov. Naša najvišja žičnica s smučišči (ta so bila vsa leta bela brez enega snežnega topa, kar je evropska posebnost) in s poletnim izhodiščem za pohodništvo, kolesarstvo, jamarstvo in padalstvo, za rešitev potrebuje posebno obravnavo države in podporo celotne regije in kasneje (ko bo ustanovljena) pokrajine. Spomini na triletno turistično propadanje Bovca po okvari in zahtevnem obnavljanju žičnice, ki se je (začasno?) končalo septembra 2016, so še sveži. Ali se bo zgodba, zasoljena z odseljevanjem mladih iz prometnega zakotja Slovenije, ponovila?