Matura: Na primorskih šolah se je obrusilo sedem diamantov

Matura se je na najboljši možni način, z vsemi točkami, končala za dva primorska gimnazijca, ki sta pisala splošno maturo, in pet maturantk na poklicni maturi. “Če sproti delaš, tudi na koncu ni težav,” je enega od receptov, kako priti do uspeha, z nami delil diamantni maturant Aljaž Velikonja. Tudi ostale, ki so dosegli najvidnejše uspehe, je prevevalo veselje.

Direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Darjo Felda, predsednik 
državne komisije za splošno maturo Darko Friš in predsednik 
državne komisije za poklicno maturo Boris Dular so predstavili 
rezultate letošnje mature. Foto: Katja Kodba/STA
Direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Darjo Felda, predsednik državne komisije za splošno maturo Darko Friš in predsednik državne komisije za poklicno maturo Boris Dular so predstavili rezultate letošnje mature. Foto: Katja Kodba/STA

PRIMORSKA > Splošno maturo je na ravni države uspešno opravilo 92 odstotkov vseh kandidatov (lani 93,9 odstotka), ki so pisali izpite. 18 kandidatov je doseglo vseh 34 točk in se okitilo z nazivom diamantni maturant. Med njimi sta dva maturanta primorskih gimnazij, Lea Pavlin z Gimnazije Nova Gorica in Aljaž Velikonja s Škofijske gimnazije Vipava.

Nepopisno veselje

“Zelo sem vesela. Po tihem sem celo pričakovala tak uspeh, malo sem bila zaskrbljena le za en predmet, biologijo, ki mi je po občutku šla najslabše. Na koncu sem vse predmete pisala pet oziroma osem in veselje je nepopisno,” nam je zaupala Lea Pavlin. Študij želi nadaljevati na medicinski fakulteti, zanima pa jo klinična mikrobiologija.

Diamantni Aljaž Velikonja s Predmeje je obenem dosegel tudi 100-odstotni uspeh pri matematiki. “Pri matematiki in fiziki sem imel kar dober občutek, ker mi ležita, a takega rezultata vseeno nisem pričakoval. Na maturo sem se pripravljal bolj sproščeno, ker grem študirat fiziko, kjer ni omejitev. Mogoče mi je pa zato uspelo. Vse sem vzel bolj sproščeno, mogoče so bile stvari bolj odprte pri biologiji, kjer se je nabralo ogromno snovi, in pri eseju, kjer nikoli ne veš, kaj te čaka. Drugače pa ni bilo preveč naporno, saj smo v šoli kljub koroni sproti dobro delali in nisem imel veliko dodatnega dela. Če sproti delaš, tudi na koncu ni težav,” je z zadovoljstvom povedal.

Zlatih maturantov, ki bodo dobili maturitetno spričevalo s pohvalo, ker so zbrali 30 točk ali več, je bilo sicer enako število kot lani, 302. Prihajajo s 47 slovenskih gimnazij, med njimi z gimnazij v Kopru, Novi Gorici, Piranu, Postojni, Sežani, Tolminu in Vipavi.

“Dobila sem veliko zaupanje vase”

Maturantje poklicnih šol so za svoj uspeh izvedeli pred nekaj dnevi. Med tistimi, ki so dosegli prav vse točke, jih je pet s primorskih šol.

Hana Kranjc iz Grgarja je diamantna maturantka poklicne mature zdravstvene nege na Gimnaziji in zdravstveni šoli Nova Gorica, ki deluje v okviru Šolskega centra Nova Gorica. “Vedela sem, da mi je šlo dobro, a takega uspeha nisem pričakovala in sem bila presenečena in vesela. Ta dosežek mi veliko pomeni, saj sem dobila veliko zaupanje vase, da zmorem, da si upam,” pravi. Vpisala se je na ljubljansko zdravstveno fakulteto, smer fizioterapija. Rada bi namreč pomagala športnikom, saj je tudi sama športnica. Trenira atletiko v Atletskem klubu Nova Gorica in ve, kako hudo je, ko se zgodijo nepričakovane poškodbe.

Kar tri diamantne maturantke prihajajo s Srednje šole Izola. To so Špela Pangerc, Celestina Sabadin in Nina Lisjak. “Veliko učenja, veliko odrekanja, mnogo neprespanih noči, tudi kakšna solza,” nam je na vprašanje, kaj je potrebno za takšen uspeh, zaupala Špela Pangerc iz Ilirske Bistrice, ki bo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem nadaljevala študij razrednega pouka. “Vedno sem si želela, da bi znanje predajala naprej. Zato sem tudi vsa leta dosedanjega šolanja skušala srkati čim več znanja, da ga bom nekoč lahko tudi čim več posredovala naprej,” je povzela svoje vodilo maturantka, ki tudi v prostem času najraje - bere.

“Danes je dan, ko je bil ves moj trud poplačan in ko se je potrdilo, da se je vsaka minuta, ki sem jo vložila v učenje, obrestovala,” pa je bila vesela Celestina Sabadin iz Kopra, ki je za podporo hvaležna tudi staršem in prijateljem. Zdaj upa, da bo sprejeta na študij fizioterapije. “Moja želja je, da bi delala v zdravstveni smeri, ki je povezana tudi s športom in da bi ljudem lahko pomagala,” je poudarila maturantka zdravstvene nege, sicer tudi navdušena jadralka. Prav ukvarjanje s športom, pa tudi glasbo - klavir je igrala kar devet let - po njenih besedah pomaga pridobiti delovne navade, vztrajnost in disciplino. Prav slednja je prišla še posebej prav med korono.

Tudi Nina Lisjak iz Kopra nam je priznala, da ni bilo lahko in da so bile priprave na maturo tudi pri njej intenzivne. “Veliko je bilo stresnih trenutkov, ampak na koncu je bilo seveda vredno,” je povedala. Za naprej je izbrala študij ekonomije v Ljubljani: “Zdi se mi zelo obširen poklic, s katerim bom imela veliko zaposlitvenih možnosti.”

Z diamantno maturantko Majo Jovanov se lahko pohvalijo še na Srednji ekonomsko-poslovni šoli Koper.

Bolje velja opredeliti izjemni uspeh

Poimenske sezname najboljših maturantov smo dobili na Državnem izpitnem centru (Ric). Trije diamantni maturantje splošne mature in sedem diamantnih maturantov poklicne mature Ricu ni dalo soglasja k objavi svojega imena, zato se med njimi morda skriva še kakšen Primorec.

Na poklicni maturi je bil uspeh nekoliko slabši kot lani. Uspešnih je bilo 90 odstotkov maturantov (lani 92,5 odstotka). Število maturantov, ki so dosegli vse možne točke, in zlatih maturantov na poklicni maturi se je v primerjavi z lani skoraj prepolovilo. Diamantnih je letos 93 (lani 179), zlatih le letos 296 (lani 552).

Lanskoletno povečanje števila zlatih maturantov je bilo izjema, je ocenil predsednik Državne komisije za poklicno maturo dr. Boris Dular. Zagotovil je, da lani ni bilo popuščanja na izpitih, za naprej pa izpostavil, da je treba bolje opredeliti, kaj je to izjemen dosežek na poklicni maturi.

Letošnji maturantje so se kar tri leta šolali v covidu prilagojenih razmerah. Obseg znanja, ki so ga pridobili, je dejansko manjši, kot bi bil v normalnih pogojih, a so bili doseženi vsi temeljni cilji izobraževanja, je za poklicno maturo poudaril Dular.


Najbolj brano