Reševalni pas potrebujejo ceste

Devet let po legendarnem teku dveh logaških gasilcev, ki sta morala skoraj porivati vozila, da se je lahko njihov tovornjak prebil do prometne nesreče, in nekaj let manj po uzakonjenju edinega logičnega načina umikanja na avtocestah je vozniška kultura pri nas na višji ravni kot nekoč. Vozniki v 90 odstotkov primerih razumejo, da morajo ustvariti pas za reševalna vozila in upajo, da bodo reševalci, gasilci in policisti prihiteli na prizorišče nesreče še pravi čas. Preostalih deset odstotkov voznikov se bo že počasi civiliziralo, nekaterim pa tako ali tako ni pomoči.

Na področju kulture vožnje je Slovenija torej v teh letih naredila občuten premik na bolje. Vendar pa se lahko vprašamo, kdo je bil pobudnik tega premika. Prometni ministri, ministrstvo, Dars, vlada, policija? Nihče od naštetih. Premik je naredila civilna družba. Od logaških (in za njimi še drugih) gasilcev, ki so med tekom po avtocesti skoraj spustili dušo, do posameznikov znotraj okorelih državnih sistemov, ki so na lastno pobudo študirali, proučevali in predlagali rešitve. Da bi končno dovolili umikanje tudi na odstavni pas, kar je res vrhunski civilizacijski dosežek!

Pri nas potrebujemo nekaj desetletij študij, presoj in še česa, da najprej dovolimo umikanje tudi na odstavni pas in nato ta pas spremenimo v tretji vozni pas.

Evropska komisija je pred dnevi predlagala, da bi po letu 2035, torej že čez pičlih 13 let, v Evropski uniji prepovedali prodajo vozil na dizelski ali bencinski pogon. Torej bi prepovedali prodajo skoraj vseh vozil, ki danes vozijo po naših cestah! Vozil, ki se od potovanja barona Codellija z Dunaja v Ljubljano jeseni 1898 po slovenskih cestah vozijo že 124 let.

Pri nas se takim domislicam lahko le smejimo. Na Primorskem, denimo, se namreč še vedno vozimo po cestah, ki so jih načrtovali Mussolinijevi gradbinci, in se prebijamo po skoraj enako ozki avtocesti, kot so jo leta 1972 dokončali srbski, makedonski in naši delavci. Res da smo jo po osamosvojitvi bistveno podaljšali, vendar ne razširili.

In medtem ko je promet pri nas že zdavnaj prerasel “konfekcijsko številko” naših cest, poslušamo revolucionarne načrte iz Evrope. Pri nas pa potrebujemo nekaj desetletij študij, presoj in še česa, da najprej dovolimo umikanje tudi na odstavni pas in nato ta pas spremenimo v tretji vozni pas. Ki bi pripomogel k temu, da ves promet oziroma vozila od Jesenic mimo Ljubljane do Kopra ne bi stala v kolonah vsak konec tedna.

No, morda pa slovenska strategija le ni tako zaplankana; morda bomo z našimi ozkimi cestami celo dočakali dan, ko bodo v Evropi uvedli helikoptersko ali teleportacijsko potovanje, pa cest sploh ne bomo potrebovali več ...


Preberite še


Najbolj brano