Zvedava vrabčevka Chibi se je udomačila pri svojih rešiteljih

Aleš Zarič in Janja Černe sta pred dobrima dvema letoma ravnala, kot jima je velelo srce. Ko ju je prijateljica prosila, če bi lahko skrbela za nebogljenega malega ptička, ki ga je našla med sprehodom, nista oklevala. Še zdaleč pa si nista predstavljala, da ju Chibi, kakor sta kasneje poimenovala vrabčevko, ne bo želela zapustiti in da sta skupaj z izzivom sprejela tudi novo članico družine. S posnetki iz njenega vsakdana zdaj navdušujeta sledilce na instagramu in youtubu, kjer ima ptičica svoj profil - Chibi the sparrow.

Ko sta nebogljenega, komaj deset dni starega najdenčka sprejela v svoj dom, sta Aleš in Janja najprej poiskala strokovni nasvet: “Poklicala sva v zavetišče za divje živali v Muti, kjer nama je dr. Zlatko Golob pomagal z napotki, kako oskrbeti ptička in nama tudi povedal, da gre za vrabčka.”

Ko sta jo izpustila, ni želela odleteti

Za cilj sta si zadala, da ptičico rehabilitirata do te mere, da bo znala leteti in se sama hraniti, nakar sta jo nameravala spustiti na prostost. Da se ne bi preveč navezala nanjo, je nista želela niti poimenovati. Priskrbela sta ji toplo zavetje in jo hranila, dokler nista ocenila, da je čas za slovo. A ko sta jo izpustila, je na njuno presenečenje po kratkem preletu prišla nazaj. “Očitno se je tako navezala na naju, da se je odločila ostati,” sta zadovoljno ugotovila.

“Ko smo na sprehodu in je v bližini kakšna gospa, ki denimo pobrska po torbici, Chibi odleti k njej, se usede na torbico in gleda, kaj je notri.”

Janja Černerešiteljica vrabčevke Chibi

V blokovskem stanovanju v okolici Kopra, kamor sta se Janja z ljubljanskega konca in Aleš s Celjskega pred leti priselila zaradi njegove službe, sta novi članici družine uredila veliko kletko, da bi imela svoje zatočišče. Vratca puščata odprta, da se lahko vrabčevka svobodno giblje po stanovanju, v kletko pravzaprav zaide redkokdaj.

Napočil je tudi čas, da svoji ljubljenki nadeneta ime. Ker tedaj še nista vedela, da je samička, sta izbrala ime, ki je prikladno za oba spola. “Chibi v japonščini pomeni majhen. Ime je izbrala Janja, navdih pa je dobila v Nintendovi igri, ki sva jo igrala v tistem času,” razloži Aleš.

Zanima jo, kaj je v torbici, v vrečkah z nakupi ...

Chibi opiše kot zelo zvedavo ptičico, ki jo vse zanima. “Ampak res vse,” se nasmehne Janja in ponazori: “Ko smo na sprehodu in je v bližini kakšna gospa, ki denimo pobrska po torbici, Chibi odleti k njej, se usede na torbico in gleda, kaj je notri. Tudi ko prideva s polnimi vrečkami iz trgovine, takoj prileti pogledat, kaj sva prinesla.” “Če jo hočeš dobiti k sebi, se moraš samo pretvarjati, da nekaj skrivaš pred njo,” hudomušno pristavi Aleš.

Pove, da je Chibi predvsem zjutraj polna energije, proti večeru pa postane zaspana. “V bistvu se ravna po svetlobi, poleti je budna že ob 6. uri, pozimi pa spi tudi do devetih,” razloži Janja. Še ena Chibijina lastnost je, da je neprestano lačna, pri hrani pa ni prav nič izbirčna. “Vrabčki so blizu ljudem, že odkar obdelujemo njive, zelo so se nam prilagodili, tako da zanje veljajo nekoliko drugačne prehranjevalne navade kot za druge ptičke. Chibi jé vse, kar jeva midva. Prehranjujeva se rastlinsko, tako da dobi predvsem sadje in zelenjavo, pašto, rada ima sladoled ...” pove Aleš. “Živalsko hrano pa si priskrbi kar sama, saj rada lovi komarje, mušice in gosenice,” ga dopolni Janja.

Chibi the sparrow osvaja splet

Utrinke iz svojega vsakdana, kajpak s prikupno pernato junakinjo v glavni vlogi, objavljata na instagramu in youtubu, kjer sta ustvarila profil Chibi the sparrow. “Snemava jo že od prvega dne, saj sva želela ustvariti nekakšen video-dnevnik njene rehabilitacije,” pove Aleš.

“Sprva sva to počela zase, da bi imela spomin na ptička, ki sva ga rešila. Ko je Chibi ostala pri naju, pa sva si rekla, zakaj ne bi tega delila z drugimi, saj je vsebina lahko za marsikoga tudi poučna,” doda Janja.

Izredno kakovostni posnetki, ki jih Aleš lovi v objektiv zmogljivega telefona, so hitro dobili številne sledilce, zanimivo zgodbo s Koprskega pa so prepoznali tudi pri digitalnih medijskih znamkah The Dodo in GeoBeats Animals, ki sta osredotočeni na pripovedovanje pozitivnih živalskih zgodb. Tista o Janji, Alešu in Chibi je dosegla več milijonov ogledov.

Na Hrvaškem jo je mahnila na kosilo z Italijanom

Vsebin za objavo Janji in Alešu ne zmanjka, saj se, če se le da, vsak dan odpravita s Chibi na sprehod, najraje v bolj odmaknjene naravne kotičke, kjer ni veliko nevarnosti, ki bi pretile mali vrabčevki. Pozorna morata biti predvsem na mačke, ptice ujede, skiroje, kolesa, avte ... včasih tudi na ljudi. “Chibi imajo načeloma vsi ljudje radi, zlasti otroci, sva pa že imela tudi kakšno negativno izkušnjo, saj se nekateri ptic bojijo ali pa jih preprosto ne marajo. Chibi pa je zelo zvedava in rada prileti k ljudem, se jim usede na ramo ...” pravi Janja.

Zaradi Chibijine zvedavosti sta se med lanskim dopustovanjem na Hrvaškem pošteno ustrašila, saj sta že mislila, da sta jo za vedno izgubila. “Bilo je v kampu na Hrvaškem. Chibi je odletela in je nisva več našla. Kar enajst ur sva jo iskala, telefon je pokazal, da sva naredila več kot 30 kilometrov. Že povsem obupana sva se ob pol desetih, ko se je že zmračilo, odločila, da narediva še en krog upanja. Bilo je kot v filmu. Hodila sva po potki ob plaži približno kilometer iz kampa in nenadoma se mi je zdelo, da imam privid. Mimo naju so hodili trije Italijani in enemu je na rami spala vrabčevka. Ko sva se približala, sva jo takoj prepoznala. Žal ne govoriva italijansko in nisva razumela, kaj točno se je zgodilo, a nama je gospod pokazal fotografijo, kako sta s Chibi jedla v restavraciji. Očitno se je imela bolj fino kot midva,” je Janja smeje se obnovila prigodo s srečnim koncem.

---