“Krvodajalstvo ti zleze pod kožo”

V torek, 14. junija, smo obeležili mednarodni dan krvodajalcev. In prav na ta dan, pred 44 leti, je Pirančanka Alenka Bakotić prvič darovala kri. Izkušnja, ko je njena kri tekla neposredno v bratovo žilo, ki je v Nemčiji doživel hudo prometno nesrečo, je bila zanjo nekaj tako lepega, da je postala redna krvodajalka. Tako kot njen mož Vedran, za prijatelje Bako. In ker pravijo, da zgledi vlečejo, kri daruje tudi njuna hčerka Ana, ki v svet krvodajalstva počasi uvaja tudi že svoja otroka.

Življenje Alenke in Vedrana Bakotića, sicer aktivnih članov Društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana, je prežeto z dobrodelnostjo. Oba sta prostovoljca pri piranskem Rdečem križu - Vedran enkrat na teden pomaga v skladišču v Luciji, Alenka pa je tudi prostovoljka v tamkajšnjem domu upokojencev. Vedno sta spodbujala ljudi k darovanju krvi, hodila sta po šolah in vrtcih in otrokom predstavljala krvodajalstvo. “Veste, težko je to opisati ... Biti prostovoljec, pomagati nekomu ... To človeka tako bogati. Ko narediš nekaj dobrega, ti srce zraste! In to ti da moč za naprej,” pravi Vedran.

Prvič je kri darovala svojemu bratu

Z ženo sta dolgo vrsto let darovala kri - Alenka ima za sabo 92 odvzemov, Vedran nekoliko manj, saj je bil kot pomorec pogosto odsoten in ni mogel redno, torej vsake tri mesece, darovati krvi -, zdaj pa že nekaj let tega več ne moreta početi, saj sta oba starejša od 65 let, kar je zgornja meja za odvzem krvi. “Žal nama je, da ne moreva več darovati krvi, saj sva oba zdrava in bi rade volje še pomagala,” obžaluje Alenka. Medtem ko je Vedran - kot tedaj večina mladih fantov - prvič dal kri med služenjem vojaškega roka, da bi lahko šel nekaj dni prej domov, je Alenkina zgodba drugačna.

“Ko narediš nekaj dobrega, ti srce zraste! In to ti da moč za naprej.”

Vedran Bakotić prostovoljec in dolgoletni krvodajalec

“Moj brat, ki je živel v Nemčiji, je imel hudo prometno nesrečo in mu niso dali več upanja, da bi preživel. Družina me je poslala v Nemčijo, da bi se poslovila od njega. A nisem se mogla kar tako sprijazniti, da bom izgubila brata. Zdravniku sem rekla, če lahko karkoli naredim, darujem del sebe, da bi le preživel ... Predlagal mi je, naj bratu darujem kri. To je bilo nekaj enkratnega! Kri sem mu darovala neposredno. Polegli so me na posteljo ob bratovi in kri je iz moje žile tekla naravnost v njegovo ... Brat je preživel in dočakal 75 let!”

Njena prva krvodajalska izkaznica je bila izdana v Nemčiji. “In poglejte to naključje - 14. junija 1978. Na dan, ko praznujemo mednarodni dan krvodajalcev,” pokaže na datum v izkaznici. Ko se je vrnila domov, se je odločila, da bo kar nadaljevala s tem poslanstvom. “Ženske lahko darujemo kri vsake štiri mesece. Vmes sem imela obdobja, ko pač nisem mogla darovati, a ne glede na to se je nabralo kar 92 odvzemov. Imela sem srečo, zaposlena sem bila v podjetju, kjer so krvodajalstvo cenili in spodbujali.”

Za trenutek umolkne in nadaljuje z žarečimi očmi: “Krvodajalstvo je nekaj, kar ti zleze pod kožo. In če imaš ob sebi še tako ekipo, kot je ta v izolskem transfuzijskem centru, ki ti pokaže, da te ceni, ki te spodbuja, potem je toliko lepše. Spominjam se, kako mi je enkrat ena od sester rekla: 'O gospa Bakotić, kako bo kakšen dojenček vesel vaše krvi.' Kaj ni lepo, da lahko pomagaš tudi drobcenemu bitju, kaj ni to krasno! Ker imam krvno skupino 0 (nula), lahko v resnici pomagam vsakomur,” je vesela Alenka. “Tega občutka, ko kri teče iz moje žile v vrečko, se ne da opisati. Vedno, ko sem bila na odvzemu, sem mislila na nekoga, ki to kri potrebuje. In jaz mu lahko pomagam. Prelepo!”

Kri daruje tudi njuna hčerka Ana. “Ta dobrodelna nota, ki je očitno zapisana v mojih genih, je zavibrirala, ko je bil čas, in tudi sama sem postala krvodajalka,” je hvaležna staršema za dober zgled. Kri je darovala že 20-krat, med nosečnostjo in dojenjem je dvakrat “pavzirala”, in ko je lani januarja po daljšem premoru ponovno želela sesti na stol za odvzem, so jo zaradi pomanjkanja železa zavrnili. “Zelo sem bila razočarana, saj sem si prav želela ponovno darovati kri.” A ko je naposled le dobila zeleno luč za odvzem in se je odpravila v izolsko bolnišnico, jo je presenetila dolga vrsta, čeprav je bila naročena ob uri. “Vesela sem bila, da je toliko ljudi prišlo na odvzem krvi, a kot samostojna podjetnica si enostavno nisem mogla privoščiti nekajurnega čakanja, zato sem se razočarana obrnila in šla nazaj v službo,” obžaluje. Upa, da bo naslednjič prišla na vrsto ob dogovorjeni uri. Sicer pa v svet krvodajalstva počasi že uvaja tudi svoja otroka, stara 13 in deset let. “Vzela sem ju že s sabo na odvzem krvi, da vidita, da ni to noben bavbav.”

Vsak krvodajalec je zelo dobrodošel

Če ob tem dobiš še dva prosta dneva v službi, se toliko raje odločiš za odvzem krvi, nam je v sredo dopoldne, ko smo obiskali Center za transfuzijsko dejavnost Izola, zaupal 30-letni Jan Gregorič iz Semedele, ki je že desetič sedel na stolu za odvzem. “Seveda je glavni razlog to, da pomagam ljudem,” je poudaril. Tako njega kot ostalih krvodajalcev so bili v centru nadvse veseli. “Zaloge krvi je dobro obnoviti pred poletjem, saj je poleti manj odvzema, ker so krvodajalci po dopustih, pa tudi potrebe po krvi so večje,” nam je pojasnila vodja centra Anja Rakušček.

Anja Rakušček

“V začetku tega tedna nam je, iskreno povedano, kazalo bolj slabo, saj je bilo za torek prijavljenih le 12 krvodajalcev. No, potem so območne enote Rdečega križa pozvale ljudi k darovanju krvi in v torek se je kar nekaj posameznikov nenajavljeno oglasilo pri nas za odvzem, tako da smo jih na koncu našteli kar 30,” je zadovoljna.

Jan Gregorič

Kot poudarja, se zadnji dve leti v juniju soočajo s kar nizkimi zalogami krvi. “Običajno so bile zaloge v tem času kar visoke in so potem čez poletje padle, kar je logično. Zdaj pa ... Ne da so drastično nizke, ampak niso dovolj visoke, da bi lahko varno šli v poletje. Najbrž je k temu največ prispevala epidemija covida, ki nam je porušila ritme odvzema. Vsak krvodajalec je zato zelo dobrodošel, zlasti Rhd negativen, in sicer vse krvne skupine, med Rhd pozitivnimi pa trenutno najbolj potrebujemo krvno skupino A. Tu smo vsak torek, četrtek in petek, med 7.30 in 11. uro.”

---