Bo leta 2100 večina Pirana potopljena?

Po glasovanju na občinskem svetu in zavrnitvi idejne zasnove protipoplavne zaščite mesta ali tako imenovanega Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za protipoplavno ureditev obale v občini Piran, je občina v Gledališču Tartini organizirala še javno tribuno. Udeleženci so maloštevilnim Pirančanom skušali pojasniti, zakaj je sodelovanje v projektu, ki ga financira EU, pomembno.

PIRAN > Ustvarjalci idejne zasnove obrambe Pirana pred poplavami, občinski urad za okolje in prostor ter Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) so Pirančanom predstavili, kakšne koristi prinaša sodelovanje v 14 milijonov evrov (brez DDV) vrednem projektu.

Roman Kramer

Direkcija za vode

“Protipoplavno zaščito bomo reševali celovito kot en projekt, kot sistem. Če vsega tega ne naredimo, nismo naredili nič. Vi ga lahko tudi razdelite na več faz, vendar tega potem mi ne bomo financirali. Če Pirančani želite drugo pot, vas država ne bo ovirala.”

Direkcija za vode namreč Piranu ponuja gradnjo protipoplavne obrambe, ki bo mesto zaščitila pred visoko plimo, valovi in padavinskimi vodami. Po nekaterih projekcijah bi lahko bila večina nižje ležečih delov Pirana leta 2100 že potopljena.

Projekt je vključen v Slovenski načrt za okrevanje in odpornost, investitor naložbe pa je Direkcija za vode, ki je s piransko, a tudi izolsko in koprsko občino podpisala sporazum o sodelovanju. Od občin pričakuje, da ji bodo strokovno pomagale in pridobile gradbena dovoljenja, nakar bo DRSV breme prevzela povsem nase. Občine bi morale do maja 2023 pridobiti gradbeno dovoljenje.

Mednarodni javni natečaj

Idejno zasnovo obrambe Pirana so med epidemijo korone na lastno pobudo in brezplačno izdelali inženir gradbeništva Stanislav Černe, inženir gradbeništva Vitomir Mavrič in arheolog Mitja Guštin.

Preučili so različne strokovne podlage, se posvetovali s strokovnjaki in prišli do ugotovitve, da je treba okoli mesta izdelati zaščitni obroč. Da brez tega ne bo šlo. Nastale so idejne zasnove in občina jih je že uporabila za pridobitev projektnih pogojev, mnenj in soglasij ter izvedbo predhodnih raziskav (arheoloških, geoloških, geomehanskih, hidroloških).

Videz tega 110 centimetrov visokega betonskega zidu še ni dorečen in DRSV bo projektanta iskala tudi zunaj slovenskih meja - javni natečaj bo objavila v Evropskem uradnem listu. Pričakujejo tri različice možnih rešitev.

“Če pa bo mednarodni javni natečaj vseboval rešitve, ki so boljše od teh idejnih, kot je zapornica v veliki mandrač, bomo seveda izbrali tisto, ki bo boljša,” pravi Roman Kramer iz Direkcije za vode. Sledila bi izdelava projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja.

Tudi prenova kanalizacije

Po idejnih zasnovah in ugotovitvah Stanislava Černeta, Vitomirja Mavriča in Mitje Guština bo Direkcija za vode iskala projekt, ki bo v sklopu celovite protipoplavne zaščite mesta vseboval sanacijo glavnega pomola, vgradnjo potopne zapornice na vhodu v veliki mandrač, kar bi zaščitilo objekte na Tartinijevem in Zelenjavnem trgu, obnovo in preoblikovanje skalometa na Punti, kar bi zaščitilo promenado in obalno vrsto hiš, povečanje zmogljivosti črpališča za meteorne vode ter gradnjo dveh v zemljo vkopanih zadrževalnih bazenov na Punti in pri Gledališču Tartini. In ne nazadnje bo preprečila izlivanje odplak neposredno v morje.

V tem trenutku je največja napaka Černeta, Mavriča in Guština, posledično pa tudi piranske občine, da so se lotili dela, ne da bi se ob tem pogovarjali s krajani. Kar je sedaj iz ust političnih strank (SD, GZOP) in civilne iniciative največji očitek. “Ko smo glasovali proti, smo oporekali postopku,” ponavljajo svetniki teh strank.

Dvome jim vzbuja predvsem estetski videz predlaganih rešitev, denimo zapornice med carinskim in glavnim pomolom ter 110 centimetrov visok betonski zid (višina se meri od tlaka), obdanim s kamni, kar bi bil del na novo zloženega skalometa.

Piran kot poskusni zajček

“Protipoplavno zaščito bomo reševali celovito kot en projekt, kot sistem. Če vsega tega ne naredimo, nismo naredili nič. Vi ga lahko tudi razdelite na več faz, vendar tega potem mi ne bomo financirali. Če Pirančani želite drugo pot, vas država ne bo ovirala,” je povedal Roman Kramer.

“Skalomet je danes na nekaterih mestih višji kot predlagani 110 centimetrov visok betonski zid, ki bi deloval kot obroč okoli mesta. Brez obroča ne bo šlo, vendar vedute ne bo uničil,” je dodal Mitja Guštin.

Romana Kačič jim je kljub temu predlagala, da ne more biti Piran poskusni zajček protipoplavne zaščite Pirana, zato predlaga mednarodni natečaj za izvedbo zapornice v veliki mandrač in betonskega zidu na Punti.

“Če ne bomo sanirali kanalizacijskega sistema, bo Piran obsojen na plavanje v fekalijah,” opozarja tudi Gašpar Gašpar Mišič, direktor Okolja Piran.

V občinstvu so se pojavila še vprašanja, zakaj valov ne bi ustavili že z ovirami v morju, odgovor pa je, da tovrstnih posegov ne dovoli Zavod za varstvo kulturne dediščine. Z apelom občinskim svetnikom, naj bodo kdaj tudi za, ne vedno le proti, pa je v imenu še kakšnega Pirančana povedal domačin Jaka Šoba.

---