Čeprav nimajo take sreče kot Ajdovščina, občin od dolgov ne boli glava

Občine številnih naložb, ki so v teku ali jih načrtujejo, ne bi mogle izpeljati brez zadolževanja. Zadolževati se smejo, morajo pa o tem redno poročati ministrstvu za finance, ki bdi nad tem, da ne bi šle predaleč. Skupni dolg slovenskih občin se iz leta v leto veča, na ministrstvu za finance pa ne izpostavljajo, da bi bilo v tem karkoli zaskrbljujočega.

PRIMORSKA > Občina Ajdovščina bo s pomočjo donacije Iva in Taje Boscarol uspela predčasno odplačati že najeta posojila za izvedbo različnih naložb. “Del donacije bomo z rebalansom proračuna namenili tudi poplačilu obstoječih dolgov, ki jih bomo nadomeščali v letih, ko bodo dejansko potrebni za izvršitev teh donacij. Skupen prihranek tovrstnega gospodarjenja je ocenjen na dobrega pol milijona evrov,” je ob podpisu izjave ob donaciji pojasnil ajdovski župan Tadej Beočanin.

Cene investicij bodo tudi za občine višje

Občina je imela do donacije Boscarolovih na računu približno 13,7 milijona evrov dolga. Občinski svet bo rebalans proračuna potrjeval ta mesec.

517

evrov so bile 31. 3. 2022 slovenske občine v povprečju zadolženost na prebivalca,

414

evrov so bile v povprečju na prebivalca zadolžene 31. 12. 2018

Ajdovščina ni najboljši naslov za pojasnila, kako bodo na obseg zadolževanje občine vplivale podražitve na vseh področjih, še posebej pa v gradbeništvu. Letos se namreč ne bodo na novo zadolževali.

Na ministrstvu za finance sprememb pri zadolževanju zaradi spremenjenih globalnih razmer tudi pri drugih občinah ne pričakujejo. “Predpostavljamo, da se bodo občine ob splošnemu dvigu cen in dvigu cen v gradbeništvu, kar draži investicije v izgradnjo javne infrastrukture, še vedno zadolževale, če bodo dobile ugodne ponudbe za najem dolgoročnih kreditov na bančnem trgu,” pojasnjujejo.

Skupni dolg občin se povečuje

Dolgovi primorskih občin so sicer obvladljivi in nobena svojih prebivalcev ni zadolžila prek zakonsko določenih meja. To se je zgodilo občini Gornji Petrovci na Goričkem, ki ima zaradi najemanja neugodnih kreditov že od leta 2009 blokiran račun. Vsak od njenih 2020 občanov ima na grbi 2800 evrov dolga.

Povprečje za vseh 2012 slovenskih občin kaže, da se skupni dolg in povprečni dolg na prebivalca povečujeta. Na zadnji dan leta 2007, denimo, so imele vse skupaj 344 milijonov evrov dolga. Ta je postopoma rasel in med leti 2011 in 2019 dosegal okoli 850 milijonov evrov.

Ugodni kreditni pogoji z nizkimi obrestnimi merami so v zadnjih letih tudi občine spodbujali k najemanju posojil. Konec leta 2019 je skupni dolg znašal 924 milijonov, lani pa prvič več kot milijardo evrov (1,047 milijarde oziroma 511 evrov na prebivalca). Do konca marca letos se je skupni dolg povečal na 1,056 milijarde evrov oziroma na 517 evrov na prebivalca.

Posojila občinam pomagajo pri razvoju

Dokler se občina zadolžuje znotraj dovoljene kvote ali nima blokiranega tekočega računa, ne moremo govoriti, da je njeno zadolževanje problematično, pojasnjujejo na ministrstvu. Zadolževanje je pač pomemben vir financiranja občin, da te lahko izpeljejo svoje investicijske načrte.

In česa vsega ne bi bilo, če se občine ne bi zadolževale? Občina Sežana, na primer, bo s pomočjo posojil urejala poslovno cono, hodnike za pešce v Dutovljah, glasbeno šolo, razsvetljavo na nogometnem igrišču, kanalizacijo v Stari vasi. Občina Nova Gorica se je zadolžila za vzpostavitev kolesarskega omrežja Nove Gorice, gradnjo pločnika med Dornberkom in Drago, ureditev poslovno-ekonomske cone Nova Gorica - Kromberk, gradnjo vrtca v Grgarju, revitalizacijo rafutskega parka z ureditvijo dostopa, nakup poslovne stavbe NKBM, parkirišča ter ceste v Novi Gorici, če naštejemo le najpomembnejše.

Z obeh občin so nam še sporočili, da so zadolženi znotraj zakonskih okvirjev in dolgove obvladujejo.

---