Nad pregrete cene (ne) z zamrznitvijo

Da se je hrana zelo podražila, občutimo zadnje mesece že po oceni teže vrečke, ki jo odnesemo iz trgovine. Danes je za enako vsoto denarja ta namreč bistveno lažja kot pred meseci. Ker se zaradi podražitev na malone vseh področjih spreminja tudi način življenja ljudi - veliko več jih skuša hrano pridelati na lastnih njivah in vrtičkih, ali pa obroke pripravljati doma, kjer pa so odvisni tudi od vremenskih sprememb in dražje elektrike - seveda že nekaj časa nestrpno pričakujemo ukrepe države.

Lepo bi sicer bilo, če bi učinke teh ukrepov že čutili. A kaj, ko smo vmes imeli volitve in naj bi na novo oblikovana delovna skupina za pripravo ukrepov za premagovanje energetske in prehranske draginje le-te oblikovala šele do konca meseca, prejšnja vladna garnitura pa tudi ni do konca izpeljala ukrepa regulacije cen hrane, s katerim naj bi ublažili prehransko draginjo.

“Ob ukrepu regulacije se postavlja vprašanje, katerim izdelkom zamrzniti cene? Ali samo tistim, ki naj bi sodili v osnovno življenjsko košarico, ali pa tudi ostalim iz višjih cenovnih in kakovostnih razredov?

Možnost cenovne regulacije pri prehranskih izdelkih sicer nakazuje tudi nova vlada, a le, če bi bila neuspešna pri dogovorih s trgovci o enakomerni porazdelitvi bremen podražitev.

Prav to se z regulacijo cen ne bi zgodilo, ocenjujejo mnogi ekonomisti, pa tudi malone vsi členi v prehranski verigi. Predvsem zato, ker naj bi omejitev cen le prenesla breme s kupca na proizvajalca in prodajalca. S takšnim ukrepom imajo namreč že izkušnje v ZDA, kjer so se cenovne regulacije lotili v 70. letih. Rezultat pa naj bi bil pomanjkanje izdelkov. Prav s slednjim naj bi se po poročanju nekaterih medijev soočali tudi pri sosedih Madžarih, kjer so cene nekaterih osnovnih živil - denimo kristalnega sladkorja, pšenične moke ali sončničnega olja - zaradi visokih cen vpeljali že januarja. Prav teh izdelkov naj bi zaradi povečanega povpraševanja zmanjkovalo, nekateri trgovci pa naj bi že omejili število izdelkov z regulirano ceno na kupca.

Ob omenjenem se pri ukrepu regulacije cen postavlja tudi vprašanje kakovosti ponudbe. Katerim izdelkom namreč zamrzniti cene? Ali samo tistim, ki naj bi sodili v osnovno življenjsko košarico, kamor uvrščamo moko, olje in sladkor? Ali pa tudi ostalim, ki sodijo nekako v višje cenovne in kakovostne razrede? Ali ne bodo v prvem primeru diskriminirani tisti, ki iz zdravstvenih in drugih razlogov teh živil ne smejo uživati, v drugem pa tisti, ki bi radi ohranjali zdrav življenjski slog tudi s kakovostnejšimi in zato dražjimi, ali celo domačimi izdelki?

Mnogi zato svetujejo razmislek o drugačnih poteh blažitve prehranske blaginje. Za začetek morda po zgledu energetskih z uvedbo prehranskih vavčerjev.

---

---