Italijanski disko kot špageti vestern

Z nastopom zagrebške glasbene atrakcije FilmMusicOrkestar, ki interpretira klasike filmske glasbe skozi sevdah, se je v nedeljo na Manziolijevem trgu, z zabavo pa na Svetilniku, sklenil izolski del 18. izdaje mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. V petih dneh je predstavil več kot sto filmov. Dogajanje se je včeraj preselilo v ljubljanski Kinodvor, kjer bodo v juniju predvajali še nekaj filmov.

V dokumentarcu nastopi tudi Stefano Righi iz dua Righeria, ki je 
poskrbel za enega največjih hitov osemdesetih let Vamos a la 
playa.
V dokumentarcu nastopi tudi Stefano Righi iz dua Righeria, ki je poskrbel za enega največjih hitov osemdesetih let Vamos a la playa. 

IZOLA > Eden najbolj sproščenih vrhuncev izolskega filmskega programa in zelo domač primorskim ušesom je bil dokumentarec Italo disco, bleščeči zvok osemdesetih v režiji Alessandra Melazzinija, ki je malce bolj osvetlil ta precej spregledani italijanski glasbeni fenomen. “Melazzinija zelo zanima obdobje osemdesetih let v Italiji. Njegov prejšnji dokumentarec je obravnaval eno najbolj popularnih porno igralk tistega časa Ilono Staller oziroma Cicciolino. Italo disco pa ni samo film o italijanski pop elektronski glasbi, ampak tudi o italijanski družbi osemdesetih let. To niso samo temni časi terorizma, ampak tudi zabave, prvih disko klubov, Melazzini pa se odpravi na začetek te ere,” je film uvedel programski sodelavec Kina Otok Nicola Falcinella.

V Münchnu nastala uradna skovanka italo disco

“Brez italo disca ne bi bilo house glasbe in ne Chemical Brothers ali Daft Punk,” slišimo v dokumentarcu, a v času svojega nastanka je bila ta glasbena zvrst na stranskem tiru in označena za komercialno, šundovsko glasbeno produkcijo.

Najprej je eksplodiral v Münchnu, v Nemčiji pa je nastala tudi skovanka italo disco. Od tam ga je poneslo v svet in na vrh številnih glasbenih lestvic … Skladbi Vamos a la playa in No Tengo Dinero dua Righeira, I like ChopinPaula Mazzolinija (Gazebo), Dolce vitaRyana Parisa - to je samo nekaj globalnih uspešnic iz bazena italo disca, ki so obkrožile svet.

Melazzini v dokumentarcu postreže s številnimi intervjuji s tedanjimi glasbenimi akterji (škoda, da med njimi ni najboljšega in najvplivnejšega maga italijanske sintisajzerske elektronike Giorgia Moroderja), ta glasbeni fenomen pa osvetli tudi z vidika njegovih oboževalcev, glasbenih sledilcev in italijanskega sociologa Iva Stefana Germana, ki sočno in bolj celostno analizira ta moment v italijanski glasbi.

Zvrst je namreč s seboj prinesla tudi kulturo konceptualnih diskotek, in to že nekaj let prej pred razvpitim newyorškim Studiom 54, omeni Germano v dokumentarcu. Prva je bila La baia degli Angeli, ki so jo odprli leta 1975 v kraju Gabbice mare med Pesarom in Riminijem in v kateri se je, na primer, didžej med plesišči, obkroženimi z dvema bazenoma, premikal kar v steklenem dvigalu, diskoteka pa se je ponašala s posebnim sistemom luči.

Nekoč podcenjen, danes cenjen

V dokumentarcu slišimo tudi zanimivo vzporednico, da je italo disco za italijansko glasbo to, kar je špageti vestern za film. Skratka, podcenjena, a globalna uspešnica, ki z leti počasi pridobiva na veljavi. Novejša zasedba, ki je najbolj valorizirala dediščino italo disca, je nedvomno francoski duo Daft Punk, ki je na svoji najuspešnejši plošči Random Access Memories eno skladbo posvetil prav Moroderju in v kateri tako imenovani “oče diska” pripoveduje zgodbo svojega življenja. V Melazzinijevem dokumentarcu pa ni mogla umanjkati ikona italo disca in eden tedanjih osrednjih italijanskih seks simbolov - Sabrina Salerno, ki je leta 1987 udarila na sceno s hitom Boys. 54-letna zvezdnica v filmu obuja spomine na takratne čase, predvsem pa na obtožbe, da je samo izkoriščala svoje telo.

Kakorkoli že, najzanimivejša ugotovitev dokumentarca je, da so tedanji italijanski glasbeniki iskali italijansko različico ameriškega zvoka in “iznašli” italo disco, ta pa je po nekaj letih kot bumerang prišel do Chicaga in imel precejšen vpliv na rojstvo house glasbe. Dokumentarec bo na sporedu tudi v sklopu letošnjega potujočega programa Kino Istra.


Najbolj brano