Mesto in otok. Poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra
V Pokrajinskem arhivu Koper je od 19. aprila 2022 na ogled razstava Mesto in otok. Poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra, ki je nastala v okviru projekta Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen pri Mednarodnem središču za primerjalne zgodovinske raziskave (ICCHS) Filozofske fakultete v Ljubljani.mag. Nada Čibej direktorica Pokrajinski arhiv Koper
Loggia Foto: POK
Projektno skupino sestavljajo raziskovalci in raziskovalke s področja umetnostne zgodovine, zgodovine, klasične filologije, arhitekture in spomeniškega varstva, vodja projekta in avtorica idejne zasnove je Renata Novak Klemenčič z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je objavila več prispevkov na temo dubrovniškega urbanizma in tamkajšnje upravne palače, besedila za razstavo je prispeval Dušan Mlacović z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, ki se ukvarja z družbenimi elitami in urbano zgodovino vzhodnojadranskih srednjeveških mest, na področju zgodovine je pri razstavi sodelovala še Ana Jenko Kovačič, ki v svojih raziskavah obravnava odnos škofije in komune v srednjeveških istrskih mestih, za načrte je poskrbel arhitekt David Kabalin, avtor večine fotografij je Matej Klemenčič.
Projekt “Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen” se ukvarja s stavbnim razvojem Pretorske palače in njenim urbanim in časovnim kontekstom. Cilj projekta je celovita obravnava kompleksa koprske Pretorske palače v srednjem in zgodnjem novem veku v širšem geografskem kontekstu. Koper je bil namreč v predmodernem času središče beneške Istre. Za potrebe oblasti se je v Kopru razvil specifičen kompleks objektov za organe koprske komune. Na vzhodnem Jadranu sta se podobna kompleksa kot v Kopru razvila le še v Zadru in v Kotorju. V nobenem od naštetih mest pa ni bila beneška dominacija tako dolgotrajna ali izrazita kot v Kopru, sploh v starejših obdobjih. Hkrati nobeno od bodočih beneških pomorskih regionalnih središč za razliko od Kopra v srednjem veku ni bilo pod gospostvom velikih fevdalnih gospodov. Ta razlika je pomembno vplivala na stavbno zgodovino koprskega kompleksa in zato je potrebno, ko gre za njegovo stavbno zgodovino v starejših obdobjih (11.-13. stoletje), zglede iskati npr. v Trevisu, Padovi in Veroni. Stavbna zgodovina Pretorske palače, katere zunanji gabariti so bili v veliki meri določeni ob koncu 15. stoletja, ko je bila zaključena prenova osrednjega komunskega trga - Platea comunis (današnjega Titovega trga), je še vedno predmet raziskav. Projekt se ne ukvarja le z vprašanji, ki so ozko vezana na kompleks Pretorske palače, kot so npr. kronologija gradbenih posegov, razporeditev prostorov in njihova funkcija ali vpliv političnega in gospodarskega razvoja v Istri in v Beneški republiki na predelave Pretorske palače, temveč poskuša s pomočjo arhivskih virov in primerjav z drugimi beneškimi mesti umestiti kompleks v mestni raster.
Mesto se je v času od 11. do 15. stoletja po površini povečalo za nekajkrat, komunska palača in osrednji javni prostor pred njo sta bila izhodišči za načrtovanje nove mestne podobe.
Mesto se je v času od 11. do 15. stoletja po površini povečalo za nekajkrat, komunska palača in osrednji javni prostor pred njo sta bila izhodišči za načrtovanje nove mestne podobe. Rezultat takšnega razvoja v Kopru nazorno prikazuje načrt mesta, ki ga je leta 1619 izdelal Giacomo Fino po naročilu tedanjega koprskega podestata in kapitana Bernarda Malipiera. Načrt je nastal zaradi potrebe po utrditvi mestnega obzidja, zadnjega v nizu koprskih mestnih obzidij. Razumevanje urbane geneze Kopra vsaj od 10. stoletja dalje je ključno za razumevanje položaja in geneze Pretorske palače.
Vedenje o srednjeveškem Kopru je skromno
Za razliko od podobe Kopra leta 1619, ki je razmeroma dobro raziskana, je vedenje o srednjeveškem Kopru zelo skromno. Razstava predstavlja rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra na podlagi novih spoznanj o srednjeveškem Kopru in na podlagi primerjav z razvojem mest v poznosrednjeveški Evropi, še posebej mest, ki so bila organizirana v komuno. Koprski srednjeveški urbani areal je v različnih obdobjih primerjan z urbanim arealom srednjeveških Trsta, Pirana, Zadra in Dubrovnika.
Tako palača kot otok sta bila na podlagi koprskih arhivskih virov nazadnje obravnavana v začetku prejšnjega stoletja. Zelo dobro je srednjeveški razvoj Kopra na osnovi virov interpretiral že Pietro Kandler v 19. stoletju, ogromno je že v šestdesetih letih prispeval Stane Bernik, v novejšem času se vse več arheoloških raziskav ukvarja s srednjeveškim Koprom. Velikanski napredek pri poznavanju Kopra v novem veku pa so naredili koprski raziskovalci iz kroga društva Histriae in rezultat njihovih dolgoletnih raziskav je izjemna monografija Koper. Urbana geneza, čigar urednica je dr. Deborah Rogoznica iz Pokrajinskega arhiva Koper.
V središče razstave Mesto in otok. Poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra je postavljen Koper, ki leži na otoku. Poleg velikosti urbanega areala se je s spreminjanjem nivoja vodne gladine predvsem pa z nasipavanjem in načrtnim širjenjem otoka na južni strani spreminjala tudi velikost otoka. Rasti mesta in rasti otoka lahko sledimo skozi štiri ključne faze. Leto 1000 predstavlja čas pred nastankom komun, leto 1250 čas nastanka komun, 1350 in 1450 njihov rast in razvoj, z zadnjim plakatom pa pridemo že v zgodnji novi vek, torej v čas, ko je mestni raster Kopra znan z načrta Giacoma Fina iz leta 1619.
Velikost Kopra v vsakem od teh obdobij je primerjana z velikostjo drugih središč na vzhodni jadranski obali (Dubrovnik, Zadar, Piran, Trst), hkrati pa je narejena primerjava umeščenosti komunskih palač in škofijskih kompleksov v mestne rastre. V spodnjem pasu panojev teče časovni trak, na katerem so nanizani najpomembnejši dogodki iz srednjeveške zgodovine Kopra, spremljajo pa ga ilustracije ohranjenih spomenikov iz tistih časov, ki pričajo o moči in bogastvu mesta.
Razstava ni končni rezultat raziskovalnega projekta, temveč vmesna postaja, s katero raziskovalna skupina odpira ključna vprašanja o rasti mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Za analizo funkcije in stavbnega razvoja Pretorske palače v 12. in 13. stoletju, se je bilo potrebno lotiti tudi zelo trdega oreha: razvoja urbane podobe srednjeveškega Kopra. Rekonstrukcija temelji na koprskih arhivskih virih, predvsem pa na poznavanju urbanega razvoja s Koprom primerljivih mest. Preučevanje srednjeveške zgodovine mest je v zadnjih desetletjih dopolnila urbana zgodovina, ki se je razvila v posebno zgodovinsko oz. interdisciplinarno panogo. Med vzhodnojadranskimi mesti je s pomočjo metod, ki jih uporablja urbana zgodovina (predvsem mapiranje baz podatkov o nepremičninah v pisnih zgodovinskih virih), najbolje raziskan razvoj srednjeveškega Dubrovnika. Tudi tamkajšnji kompleks komunskih palač, Knežev dvor s sosednjimi stavbami, je med najbolje raziskanimi komunskimi kompleksi nasploh. To je bilo mogoče tudi zaradi dobro ohranjenih dubrovniških arhivskih virov iz 13. in prve polovice 14. stoletja.
Raziskovanje Kopra in nastanka ter razvoja kompleksa Pretorske palače v srednjem veku v zadnjem času dobiva na pomenu. Kompleks se je namreč razvijal skupaj z mestom in je rasel v skladu z vedno številčnejšimi organi komunske oblasti in njihovimi uradi. Kot takšen je v poznem srednjem veku postal središče mesta. Dosegljivost in raziskanost pisnih virov za srednjeveški Koper, ki bi jih bilo mogoče mapirati še vedno ni dobro, se pa izboljšuje. Od leta 2016 je po dolgih desetletjih raziskovalcem omogočeno raziskovalno delo na gradivu koprskega komunskega arhiva (začasno je hranjen v beneškem državnem arhivu) in to je zelo pomembno za čas, preden je Pretorska palača dobila današnjo strukturo in podobo. Poglobljene raziskave srednjeveškega Kopra bi bile še intenzivnejše s prenosom komunskega gradiva v provenienčni, pokrajinski arhiv v Kopru. Za razliko od Dubrovnika, kjer je mogoče baze podatkov ustvariti na podlagi virov iz 13. stoletja, je to za Koper mogoče šele za čas od 1381 dalje. Pri analizi Pretorske palače in srednjeveškega Kopra torej ni možno uporabljati le metod, ki temeljijo na arhivskih virih, temveč je potrebno upoštevati primerjavo z bolje raziskanimi jadranskimi mesti in z mesti, ki so bila pomembna upravna središča beneškega zaledja. V projektu je zato bila izvedena primerjava velikosti mest, njihove obrambne strukture in umeščenost upravnih palač v strukturo mesta, med drugim tudi v odnosu do drugih pomembnih objektov, kot so npr. škofijski kompleksi.
Podatki o projektu in razstavi so iz gradiva, ki so ga pripravili sodelujoči v projektni skupini in so avtorji razstave.
Mag. Nada Čibej, direktorica Pokrajinskega arhiva Koper