Misija: (ne)mogoče
Ko se skupina sodelavcev loti določenega projekta, je običajno, da se o njem najprej pogovorijo in še preden si razdelijo naloge, določijo načrt projekta. Ta je tudi skoraj vedno deležen kritik, popravkov in usklajevanj, ki jih prispevajo člani ekipe. Le tako lahko načrt postane boljši in iz njega zraste soliden projekt.
Podobno je pri koalicijski pogodbi. Ta določa smernice, ki so (oziroma bi v vsaki demokratični družbi morale biti) predmet debate in usklajevanj. Med njimi je najbrž tudi veliko takšnih, ki bodo ostale zgolj zapisane na papirju. Koalicijska pogodba namreč sama po sebi še ni “zaključen projekt”, pač pa “smernice zavez”, ki jih posamezna vlada lahko uresniči ali pa ne. Medij Oštro in inštitut Danes je nov dan sta na platformi za spremljanje uresničevanja političnih obljub ugotovila, da je odhajajoča vlada v dvoletnem mandatu izpolnila le tretjino zavez iz koalicijske pogodbe.
“Da bo po 30 letih nalaganj težav kar čez noč vse drugače, je nemogoče pričakovati. Ne le od prihajajoče, pač pa od katerekoli vlade. Pa naj bo še tako vrhunska.”
Spremembe, če resnično bodo, bodo prinesli šele konkretni predlogi zakonov. Tedaj pa se bo ob vsakem posebej tudi izkazalo, ali današnji kritiki, opozicija in tudi bodoča vlada mislijo resno z dobrobitjo za vsak segment slovenske družbe. Ali bodo zakone, če bodo pripravljeni dobro, podprli, predlagali njihove konstruktivne popravke, ali pa bodo zgolj nagajali, tako kot se je (pogosto in v marsikateri vladi) dogajalo do sedaj.
Seveda so sedanji pomisleki, kritike, pripombe, pa tudi pohvale pogodbe več kot dobrodošli. Pričakovanja ljudi na volilno nedeljo so bila velika in težko bi pričakovali, da si v današnjih razmerah čisto vsak segment družbe ne bi želel izboljšav na svojem področju. Tudi država si po treh desetletjih samostojnosti zasluži strukturne reforme skoraj vseh področij - od zdravstva, pokojnin, gospodarstva, šolstva, tudi sociale.
Še najbolj pa si zasluži politično stabilizacijo, saj se je v zadnjem desetletju krepila politična kriza, ki se je kazala tudi v pogostem nedokončevanju mandatov posameznih vlad, posledično pa so se šibila tudi druga področja. K temu so “pripomogle” tudi zunanje krize, kot so gospodarska, pandemska in energetska.
Vendar je ob tem treba upoštevati ključno dejstvo. Da bo po 30 letih čez noč vse drugače in da bo vse skupaj v slabem mesecu zapisano še na papir, je nemogoče pričakovati ne le od prihajajoče, pač pa od katerekoli vlade. Pa naj bo še tako vrhunska.
Kdor je že kdaj s skupino ljudi popravljal skoraj zavožen projekt, bo razumel.