Bešič Loredan: “Nikomur ne bomo prepovedali delati!”

Ob vesti, da usklajena, a ne še potrjena koalicijska pogodba nove vlade v zdravstvu določa odpravo zdravniškega popoldanskega dela (sočasnega dela na več deloviščih), je med zdravniki zavrelo. Stanovska zbornica in Mladi zdravniki menijo, da to lahko sproži dodatne odhode zdravnikov iz javnega zdravstva. Koncesionarji se bojijo propada, saj brez najetih zdravnikov ne morejo delati. Kandidat za ministra Danijel Bešič Loredan trdi, da nikomur ne bo prepovedano delati, bodo pa imeli ob širitvi programov dela prednost javni zavodi.

SLOVENIJA > Danijel Bešič Loredan za Primorske novice poudarja, da so očitki o prepovedi dodatnega dela zdravnikov neutemeljeni: “Treba je pozorno prebrati celotno koalicijsko pogodbo, ki ima svoj rep in glavo. Nič ne prepovedujemo, kar tudi zakonsko ni možno! Želimo si leta 2024 sistem zakonsko bolje uredili, da bi bil bolj stimulativen za vse v zdravstvu, ne le za zdravnike.”

Interventni zakon, niz nalog in v dveh letih nov krovni zakon

Bešič Loredan je jasen: “Postaviti želimo krovni sistem, ki bo omogočal dopoldansko in dodatno popoldansko delo v matičnih ustanovah. Za to so potrebne spremembe sistema, krovnega zakona in plačnega sistema.”

Ni bil “dvoživka”

Zlasti iz zdravniških vrst je slišati opazko, da je bil Danijel Bešič Loredan sam dvoživka - zaposlen v javni bolnišnici in je popoldne delal še pri zasebniku. Omenja se znani koncesionar Marko Bitenc. Bešič Loredan odgovarja: “Nikoli nisem bil 'dvoživka', saj sem bil za 80 odstotkov zaposlen v šempetrski bolnišnici, za preostalo pa v svojem zavodu v Kopru. Odkar sem nehal delati v Šempetru, pa delam 21 odstotkov pri koncesionarju Bitencu, da lahko še vedno tudi operiram, ostalo pa v svojem zavodu.”

V pogodbi je prva prednostna naloga v poglavju zdravja boj s covidom-19. “Obrisi bodo znani konec junija. Delamo intenzivno, poudarek bo na spoštljivem odnosu, epidemijo bo vodil NIJZ. Vse bomo naredili, da ne bo ustavitve zdravstvenega sistema. Druga naloga je interventni zakon o zdravstvu s poudarkom na skrajševanju čakalnih dob. V 18 mesecih moramo umiriti zdravstveni sistem. Vse storitve bodo plačane po realizaciji.”

Med prioritetami je še odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; zgledovali se bodo po tujini.

Danijel Bešič Loredan

kandidat za zdravstvenega ministra

“Nov zdravstveni sistem ne bo nič prepovedoval. Bi pa čez dve leti odpravili tudi delo pri zasebnikih, saj naj bi zdravniki delali dodatno v matičnih javnih ustanovah in bili za to tudi korektno plačani.”

2024 odprava dela pri zasebnikih

Sogovornik verjame, da bo leta 2024 postavljen nov zdravstveni sistem, ki “ne bo nič prepovedoval. Bi pa čez dve leti odpravili tudi delo pri zasebnikih, saj naj bi zdravniki delali dodatno v matičnih javnih ustanovah in bili za to korektno plačani. Po potrebi bodo vključeni koncesionarji v sistem javnega zdravstva.” Tako v poglavju razmejitev javnega in zasebnega zdravstva piše: “S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti bo odpravljeno popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih ter uvedena konkurenčna prepoved dela.”

Sogovornik poudarja, da bodo krepili javne ustanove, zlasti bolnišnice, ki imajo zdaj premalo izkoriščene prostore, opremo in kadre, pa dodatno ne smejo delati. Zato bo treba z zavarovalnico ZZZS doreči prožnejše financiranje. “Tako bomo odpravili dolge čakalne dobe.”

“Drez dodatnega dela bi sistem propadel”

Strokovna direktorica šempetrske bolnišnice Dunja Savnik Winkler glede prepovedi dela zdravnikov popoldne pri drugih izvajalcih navaja: “Ker je pomanjkanje zdravnikov že tolikšno, so tudi potrebe po dodatnem delu vse večje. V naši bolnišnici niti med epidemijo nismo preklicali soglasij, ki jih mora dati delodajalec vsakemu za delo izven matične ustanove.”

Predpisi natančno določajo, koliko ur sme posameznik delati dodatno drugje. “Kadrovska služba delodajalca izračuna tedensko obremenitev, ki vsebuje redno delo in dežurstvo ter število ur, za katere izdamo soglasje. To mora prvi potrditi predstojnik zaposlenega in drugi nadrejeni, nato se izda soglasje za čas dvanajstih mesecev. Kontrolo pa izvaja še svet zavoda,” opisuje. Njihovi zdravniki pomagajo pri delu v zdravstvenih domovih v regiji in pri koncesionarjih, da pacienti čim prej pridejo do zdravljenja. “Brez dodatnega dela, ki je omejeno, bi ta zdravstveni sistem propadel,” poudarja.

Bolnišnica skoraj ne dobi dodatnega programa dela, čeprav po njem potrebe so in so zato tudi čakalne vrste vse daljše. Če pa ga dobi, je tudi plačilo za isto dodatno delo v matični ustanovi neprimerljivo s honorarjem pri zasebniku. “Ko bo javno zdravstvo konkurenčno zasebnikom, bodo zaposleni tudi v prostem času raje delali v matičnih ustanovah.”

Ob tem je cilj zmanjšati administrativne naloge ter okrepiti pristojnost osnovnega zdravstva. To bo zmanjšalo napotovanje k specialistom.

Dodatni denar in dodatne novosti

Sogovornik izpostavlja dodatni denar: “Gre za zagotovitev dodatnih 500 milijonov evrov v 18 mesecih. Bo pa sočasno treba okrepiti nadzor ZZZS nad izvajalci pri izvedbi dodeljenih programov. Denar bo sledil pacientu za opravljeno storitev, kar bo tudi nadzirano.”

V načrtu je ustanovitev urada pacientovih pravic, sklada za izjemne primere (tudi za zdravila za redke bolezni), pro bono ambulante bodo del zdravstvene mreže. Poudarek dobivata tudi duševno zdravje in dostopnost do zobozdravstvenih storitev.

Zbornica proti birokratskemu omejevanju

Zdravniška zbornica Slovenije o koalicijski pogodbi zlasti glede omejevanja dela zdravnikov pri zasebnikih sporoča: “Birokratsko omejevanje obsega in organizacije dela zdravnikov v razmerah, ko jih vsaj tisoč primanjkuje, lahko vodi v dodatno zmanjšanje kapacitet zdravstvenega sistema. Že današnje omejitve ob trenutnih pogojih dela zmanjšujejo zanimanje za delo v javnih zdravstvenih ustanovah. Predlog popolne prepovedi popoldanskega dela postavlja zdravnike v še bolj neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi v javnih ustanovah in lahko privede do stopnjevanja prehodov zdravnikov k zasebnim izvajalcem ali med zasebnike - samostojne zdravnike.”

Za izboljšanje delovanja in dostopnosti javnega sistema predlagajo boljše upravljanje javnih zavodov, fleksibilno organizacijo dela z možnostjo nagrajevanja zaposlenih ter vzpostavitev enotnega informacijskega sistema.

Osupli Mladi zdravniki

Mladi zdravniki Slovenije ocenjujejo, da ukinjanje dodatnega dela zdravnikov ni prava rešitev za sanacijo razmer. “Vsak zdravnik, ki opravi pregled, poseg ali poda mnenje, s tem skrajšuje čakalne dobe, ne glede na kraj, čas in ordinacijo.”

Omenjajo, da so že zdaj zakonsko natančno predpisani pogoji za dodatno delo zdravnikov izven javnega zavoda, prav tako količina dodatnega dela. Pogoji za delo in plačilo v javnem zdravstvu niso konkurenčni s tistimi pri zasebnikih. Izpostavljajo tudi, da bi moralo omejevanje prostega časa zajeti vse zaposlene v javnem sektorju, saj je v mnogih poklicih veliko “dvoživk”.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides pa sporoča, da bo zdravstveni del koalicijske pogodbe skrbno preučil in se do nje opredelil predvidoma še ta teden.

---