Neskončna splošna nevarnost

Država, ki se ukvarja samo s sabo, lokalno samoupravo ohranja kot absurd. Kriminal, kot šop 212 občin s 361 prebivalcem v Hodošu in 293.822 v Ljubljani rad označi idrijski svetnik Samo Kuščer. Ima prav, saj v šopu del rož raste proti nebu, del vene, delček pa resno gnije. Da se gniloba hitro širi, ni mar nikomur.

Različnost občin nikogar ne zanima. Pogosto niti gnijočih ne. Za morebitno nadomestilo statistične z vsebinsko regionalizacijo ni interesa. Država občine financira z istimi vatli. Res jim tu in tam doda gnojilo. Ker ni premišljeno, ni učinkovito. Kar pravkar kaže pretvorba bivšega naložbenega denarja in posojil za občine v denar za njihovo razvojno uravnoteženje.

Ko imamo tako različne občine, denimo Šempeter-Vrtojbo s 420 prebivalci na kvadratni kilometer in devetimi v Bovcu na enaki površini, je formulo financiranja občin nujno spremeniti.

Absurd je uravnoteženje zdavnaj pokopal. Smo v razmerah, ko ima del občin problem, kako zgraditi čim višje umetne razgledne stolpe, super zabavne atrakcije, z umetninami opremiti otoke radosti ali bivanju kako drugače dodati vrednost. Kar je prav! Ni pa prav, da imamo občine, ki ne morejo nastrgati za najosnovnejše potrebe občanov. Za vrtce, na primer, za katere standarde jim v nebo poganja država.

V Unescovi Idriji zato že šest desetletij zaman premetavajo načrte za kulturno dvorano, ki so jo denimo v času avstrijske monarhije že imeli. V Kanalu, na srečo angažirano, a bolj ali manj neuspešno, rešujejo okoljske probleme. V Bovcu zaman blažijo najvišji indeks staranja v državi. V Cerknem pa polnih 28 let večino naložbenega denarja zmečejo v ceste, ki ostajajo neskončna splošna nevarnost. Formula financiranja občin pa jim zanje odmerja dobro desetino denarnega kolača.

Ker se ceste vijejo čez več kot sto aktivnih plazov v tisoč metrov nad morje ležeče zaselke in so naložbe na njih trikratnik povprečnih v državi, na svoje ne vlaga niti država. Cerkno že desetletja vleče za nos z obnovo ceste čez prelaz Kladje in ga pušča brez centimetra kolesarske steze ...

Ko imamo tako različne občine, v najbolj raznoliki goriški denimo Šempeter-Vrtojbo z gostoto 420 prebivalcev na kvadratni kilometer oziroma 59 več, kot jih šteje občina Hodoš, in devetimi na enaki površini v Bovcu, 21 v Kobaridu, 29 v Tolminu ... je formulo financiranja občin nujno spremeniti. Ali vsaj oživiti člen zakona, ki predvideva poseben status občin.

Osem zelo posebnih smo našteli v državi, ki je to ne zanima. Ko jo bo, bo morda prepozno. Če v venečih občinah ne bodo ukrepali sami. V Cerknem, najhitreje nazadujočem v državi, so izvoljenci pojemajočega števila občanov žal bolj v pomoč neresni državi kot svojim ljudem.


Preberite še


Najbolj brano