Bomo več hodili in kolesarili?
Električni avtomobili bi bili dober odgovor na dvig cen pogonskih goriv, pravzaprav eden boljših argumentov za trajnostno mobilnost, o kateri toliko govorimo že zadnjih nekaj let, češ, cene umazanih fosilnih goriv rasejo, dajmo preskočit na elektriko, ki je, še posebej, če je pridelana s pomočjo sončnih žarkov, čista in obnovljiva. A glej ga zlomka, tudi električnih avtomobilov na trgu trenutno ni. V Sloveniji jih je težko dobiti, ker imajo svetovni proizvajalci težave z dobavo sestavnih delov, in tiste električne avtomobile, ki jim jih uspe sestaviti, “pohopsajo” večji in bolj donosni trgi, kot so nemški, francoski, britanski ...
Tudi če bi po nekem srečnem naključju do “električarja” prišli ali kupili rabljenega - pri čemer velja omeniti, da jih je iz druge roke na prodaj malo in gredo takoj v prodajo, in to, kot pravijo poznavalci, po kar 20 do 25 odstotkov višji ceni od primerljivih bencinskih ali dizelskih - vseh ovir v rožnato trajnostno prihodnost posameznika ali družine še ni konec. Naslednja ovira so polnilnice. Javnih je vsaj po urbanih središčih že dovolj, moti pa nepoenoten način plačevanja z različnimi karticami in aplikacijami. Najbolj optimalna kombinacija polnjenja avtomobila z domačo pametno polnilnico, priključeno na sončno elektrarno, pa je trenutno tudi pod vprašajem, saj je težko dobiti dovoljenje za postavitev take elektrarne, ker zastarela slovenska elektro infrastruktura ne prenese preštevilnega priklopa fotovoltaičnih elektrarn.
Marsikatero pot z električnim, bencinskim ali dizelskim avtomobilom bi lahko prihranili tudi z delom na daljavo, ki se je med pandemijo izkazalo za dobro rešitev.
Pa smo tam, v začaranem krogu, ko bi vozili na elektriko, pa ne moremo in še naprej kurimo bencin ali dizel, pri čemer ne vemo, koliko več bo treba plačati ob naslednjem obisku bencinskega servisa. A vedno so alternative. Ena od njih je javni prevoz, ki pri nas še vedno velja za nekaj, kar je rezervirano za tiste s socialnega dna, za “penzijoniste”, ki se zadnje čase vozijo zastonj, pa za dijake in študente, da malo okusijo grenkobo življenja.
Marsikdo se do službe zapelje tudi, če je do tja le deset minut hoje, kar je dvakratna škoda, saj škodi okolju in sebi, ker bi ga hoja prebudila in ga ohranjala bolj zdravega. Ker nič ne kaže, da se bodo cene energentov in avtomobilov in vsega ostalega v kratkem znižale, ampak bodo, kot vsi napovedujejo, samo rasle, bo treba počasi razmisliti o večjem deležu hoje in kolesarjenja. Marsikatero pot z električnim, bencinskim ali dizelskim avtomobilom pa bi lahko prihranili tudi z delom na daljavo, ki se je med pandemijo izkazalo za dobro rešitev.