Prevzeti oblast, sklatiti bogove

Najprej se bomo smejali, zatem pa še lep čas razmišljali, kje je naša družba in kam gre, napovedujejo ustvarjalci Ptičje farme, zadnje, šeste premiere Gledališča Koper v sezoni. Koprodukcija je v Slovenskem stalnem gledališču Trst že zaživela, drevišnji koprski predpremieri pa bo jutri sledila premiera, v soboto in ponedeljek pa reprizi, vse ob 20. uri.

Novinarje so po Ptičji farmi včeraj popeljali (z leve) igralec Luka Cimprič, direktorica koprskega gledališča Katja Pegan, avtorica besedila 
Jera Ivanc, režiser Jaka Ivanc, direktor tržaškega teatra Danijel Malalan ter igralca Igor Štamulak in Mojca Partljič.   Foto: Andraž Gombač
Novinarje so po Ptičji farmi včeraj popeljali (z leve) igralec Luka Cimprič, direktorica koprskega gledališča Katja Pegan, avtorica besedila Jera Ivanc, režiser Jaka Ivanc, direktor tržaškega teatra Danijel Malalan ter igralca Igor Štamulak in Mojca Partljič.  Foto: Andraž Gombač

KOPER > Komedijo je po Ptičih starogrškega komediografa Aristofana napisala diplomirana klasična filologinja, dramatičarka, dramaturginja in prevajalka antične dramatike Jera Ivanc. Seme pa je padlo že, ko je z bratom Jako Ivancem poslušala staro mamo, ki je otrokoma brala Stare grške bajkeEduarda Petiške.

Sestra in brat sta kot dramatičarka in režiser tokrat moči združila pri uprizoritvi, ki je angažirana, tako večna kakor aktualna. “Posameznik, nezadovoljen z družbo, se odloči, da bo ustanovil nov svet po svoji meri. Tega se loti s ptiči,” je včeraj na srečanju z novinarji v Kopru dejala Jera Ivanc. “Aristofanova komedija je kritika kolonializma, tako pri njem kakor pri nas pa se posameznik ne zadovolji zgolj s svojo državo, ampak želi popolno oblast. Bogove hoče sklatiti z neba.”

Učinkovite koprodukcije

“Je komedija o napačnih odločitvah človeka, ki si domišlja, da ima neomejeno oblast,” je dodal Jaka Ivanc in med drugim poudaril pomembno vlogo stalnega sodelavca, avtorja glasbe Davorja Hercega. Žanrsko raznolika predstava postavlja vprašanja o težkih družbenih in političnih temah, a je živahna, duhovita. “Gledalca spravi v dobro voljo. Na odru vidiš užitek ustvarjanja, delo zelo nadarjenih ljudi. Predstava ni enostavna, a imaš občutek, da so vse naredili z izjemno lahkoto,” ugotavlja direktorica koprskega gledališča Katja Pegan. Komičnost še krepi domišljena kostumografija Andreja Vrhovnika s pisanimi ptičjimi kostumi, duhovito upodobljenimi bogovi in ogromnimi umetnimi falusi.

“Vloge določajo kostumi, kratki stavki, glasba in ples. Z zadnjim sem imela nekaj težav,” je povedala igralka Mojca Partljič. Luka Cimprič pa se bolj kot kdo drug mora potruditi pri prepevanju songov: “Ugotovil sem, da s svojim glasom ne znam peti, nekako pa mi gre, če imitiram kakega pevca ali stil.” In na koncu požanje aplavz na odprti sceni, dodajajo kolegi.

“Sicer pa je režiser dobro zastavil ansambelsko igro, nihče ne izstopa. Kot deluje ptičja jata, moramo tudi igralci,” je povedal Igor Štamulak in poudaril pomen koprodukcij: “Širijo ansambel, nenadoma ni le šest igralcev, ampak veliko.” V Ptičji farmi igrajo še Nikla Petruška Panizon, Primož Forte, Živa Selan, Tina Gunzek in Franko Korošec.

Koprodukcije zmanjšujejo stroške, za povrh pa onemogočajo predvidljivost uprizoritev, saj prepletanje ustvarjalcev, ki se ne poznajo tako dolgo in dobro kot hišni, prinaša “dodatno energijo, nekaj novega, izziv, ki je samo dobrodošel”, je dodal direktor tržaškega teatra Danijel Malalan, vesel, da tri primorska gledališča sodelujejo tudi pri nagradi tantadruj in istoimenski čezmejni časopisni prilogi.

Ptičjo farmo so zgradili še dramaturg Andrej Zupanec, koreograf Miha Krušič, oblikovalec luči Jaka Varmuž, korepetitorka Andrejka Možina in lektor Martin Vrtačnik.


Najbolj brano