Manjšinci kot most med državama

Povezovanje in sodelovanje sta bili besedi, ki ju je bilo gotovo največkrat slišati na včerajšnji prireditvi ob praznovanju 30. obletnice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Tačas je vanjo vključenih 16 društev, ki z vsem svojim delom in udejstvovanjem skrbijo tudi za - kot je dejala predsednica Zveze Barbara Riman - da se pripadniki slovenske skupnosti počutijo, kot da so doma.

REKA > “Ime mi je Barbara Riman in kot številni pripadniki slovenske manjšine na Hrvaškem imam dve domovini,” je dejala predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki že tri desetletja skrbi za združevanje in povezovanje vseh slovenskih društev na Hrvaškem. “Razsejani po celi Hrvaški se po najboljših močeh trudimo ohranjati jezik, kulturo in zgodovino prednikov, spremljamo dogajanje v matični domovini ter vzdržujemo stike,” je na včerajšnji slovesnosti v Pomorskem in zgodovinskem muzeju hrvaškega Primorja na Reki poudarila Barbara Riman.

Privabiti mlade

Dodala pa je, da je pred njimi še veliko dela. “V prvih 30 letih smo postavili temelje, sedaj pa je pomembno, da na njih začnemo razvijati društva, privabljati mlade, otroke, da uresničujemo pravice, ki nam jih ponujata obe državi.”

30 let in 16 društev

V Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, ki v prvi vrsti skrbi za združevanje in povezovanje vanjo vpetih društev ter za oblikovanje skupnih stališč v odnosu med državama, je vključenih 16 slovenskih kulturno umetniških društev. Ustanovljena je bila leta 1992 na pobudo takratnega veleposlanika na Hrvaškem Matije Malešiča, njen prvi predsednik je bil Vinko Žibert iz Slovenskega doma KPD Bazovica, kjer je bil tudi sedež zveze. Štiri leta pozneje se je sedež preselil v Zagreb, nov predsednik je postal Darko Šonc, ki je bil tudi predsednik Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba. Maja 2018 je bila za novo predsednico izvoljena Barbara Riman, članica Slovenskega doma KPD Bazovica, za namestnico predsednice pa Jasmina Dlačić. Spremenil se je tudi sedež zveze in je danes na Reki.

Z večinskim narodom se razumejo zelo dobro. “Dejstvo je, da imamo včasih težave z identiteto, odvisno od visoke politike, od načina pogovarjanja dveh držav, ko smo tudi mi v kakšni zadregi in ko je težko javno povedati, da si Slovenec ali imaš slovenske korenine. Tega je danes manj in prepričana sem, da bodo manjšinski Slovenci enkrat postali prepoznavni kot most med Hrvaško in Slovenijo. Pa ne mislim na politiko, pač pa na tiste lokalne skupnosti, ki delujejo v slovensko-hrvaškem obmejnem prostoru,” je dejala Rimanova. Priložnost za to prinaša tudi ponoven zagon programa Interreg, ki bo po njenem mnenju pospešil sodelovanje tudi v gospodarstvu.

Med izzive predsednica Zveze postavlja privabljanje mladih v slovenska društva. “Če želijo ta preživeti, moramo poiskati načine, kako bomo k sodelovanju pritegnili mlade. Včasih otroci ne pridejo na tečaj slovenščine, ker so se starši odločili, da jih bodo vpisali h kitajščini ali španščini, ali kateremu drugemu jeziku. Če bi se namreč učili slovenščine, bi zelo hitro odkrili, da se lahko s sovrstniki v Sloveniji sporazumevajo v tem jeziku, namesto v angleščini.”

Zanimanje za slovenščino se veča

Pomembnost privabljanja mladih v društva je izpostavil tudi nekdanji predsednik Zveze Darko Šonc, ki je 30-letno delovanje ocenil kot dobro. “Zveza je imela od samih začetkov močno začrtane cilje, kako ohraniti slovenski jezik, identiteto, kulturno dediščino, in - kar se premalo omenja - tradicionalno dobre odnose med narodoma.”

Te je izpostavila tudi Rimanova, ki se je posebej zahvalila obisku in podpori slovenskega predsednika Boruta Pahorja. “Njegov obisk cenimo, saj to pomeni, da smo v Sloveniji slišani in upoštevani,” je dejala. Pahor pa je ob vročitvi zahvale za predano delo za slovensko skupnost na Hrvaškem dejal, da nosijo voditelji dveh narodov, “ki nikoli nista bila v vojni, kar je v Evropski uniji redkost, ki se razumeta, čeprav ni prevajalcev, in ki se tudi spoštujeta”, odgovornost, da vedno skrbijo za dobro sosedstvo skrbno negujejo prijateljstvo.

Ob odsotnosti hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki se obiska ni udeležil zaradi “nenačrtovanih obveznosti”, je Pahor poudaril tudi željo po čimprejšnjem vstopu Hrvaške v Schengen.

Ta predstavlja konec hrvaškega procesa evropske integracije, naroda pa bo še bolj zbližal, poenostavil migracije, turistično zgodbo in vsakodnevno življenje državljanov obeh držav, je povedal župan primorsko-goranske županije Zlatko Komadina. Reški župan Marko Filipović pa je omenil, da bo vstop v Schengen izbrisal tudi žico na meji.

Praznovanja so se udeležili tudi številni drugi gostje, med njimi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, ki je izpostavila pomembno vlogo društev pri povezovanju Slovencev.

---