830 let mirovne pogodbe med Piranom in Splitom, obnovljene leta 1270

Enota Piran Pokrajinskega arhiva Koper v svojem depoju skrbno hrani bogato srednjeveško gradivo, ki je skozi stoletja, natančneje od leta 1284, nastajalo na širšem območju današnje občine Piran pod oblastjo takratne Serenissime (Beneške republike).

O marsikaterem pisnem pričevalcu te večstoletne dediščine bi se lahko obsežno razpisali, a naj gre tokrat pozornost častitljivemu dokumentu, ki pa morda niti nima tako malo opraviti s sedanjostjo. Sodi v izjemno zbirko notarskih pergamentih listin, katerih avtorji so veljali za redko skupino pismenih ljudi in so bili zadolženi za opravljanje določenih nalog v pristojnosti uradne oblasti. Ravno notar je bil tisti, ki je dal listini pravno veljavo, s čimer je imela njegova funkcija javno vero (“fides publica”).

Naš dokument je resda datiran z dne 18. julij 1270, a nam šele analiza njegove vsebine pove, da njegove korenine segajo še dlje v preteklost, v leto 1192, ko je bila 26. aprila podpisana mirovna pogodba med jadranskima mestoma Piran in Split. Letos tako obeležujemo kar 830. obletnico te mirovne pogodbe, a se njena prvotna inačica, nastala še pred priključitvijo Pirana k Beneški republiki, žal ni ohranila. Srečnejša usoda pa je bila namenjena obnovitveni mirovni pogodbi, sklenjeni 78 let po nastanku prve.

Zaradi pomembnosti oziroma dolgoročne pravne veljavnosti notarskih listin so za njihov zapis običajno uporabljali pergament (strojeno živalsko kožo), ki je bil uporabljen tudi v primeru piransko-splitske obnovitvene mirovne pogodbe. Velikost listine je 210 x 207 milimetrov, jezik gradiva je latinščina. Na hrbtni strani dokumenta je še vedno prilepljena stara signatura s številko 111. Razbrati je možno tudi kasnejši pripis v italijanščini, ki navaja, da je bil omenjeni dokument vključen v znani “Codice diplomatico Istriano” avtorja Pietra Kandlerja. Žal pa so na dokumentu opazne tudi starejše sledi nestrokovnega posega, nastale v želji po njegovi restavraciji.

Kljub ne ravno vpadljivemu videzu listine ne gre spregledati pomena njene vsebine, za katero bi se mnogi zgodovinarji strinjali, da je glede na obdobje nastanka nadvse zanimiva in na svoj način tudi revolucionarna. Seveda je pomembna tudi z vidika, da povzema glavne vsebinske točke in torej omogoča rekonstrukcijo prvotne mirovne pogodbe iz leta 1192.

Iz listine razberemo, da je bilo pri sklenitvi prve mirovne pogodbe prisotnih enajst “modrih” prič, ob piranskem “podestatu” tudi drugi ugledni predstavniki iz obeh mest. Že po številu prisotnih prič lahko sklepamo o pomenu in teži sklenjene medsebojne pogodbe. Izpostaviti velja trditev, ki navaja, da se obnovitvena pogodba sklepa brez vsakršne prisile tako z ene kot druge strani ter da je glavni namen pogodbe trajnostni mir in sloga med mestoma in njunimi ljudmi, kar lahko razumemo, da je bila zavezujoča tako za predstavnike politične oblasti kot tudi za običajno prebivalstvo. Še ena od zanimivosti pogodbe je določilo, da se prebivalcem Pirana, ki bi kršili katerega izmed njenih členov ali kakršnokoli drugo veljavno pravilo na ozemlju Splita, sodi po zakonodaji mesta Piran in obratno; prebivalcem Splita se v primeru kršenja pravil v mestu Piran sodi po zakonodaji mesta Split.

Obnovitvena mirovna pogodba je bila potrjena najprej s strani Pirana in sicer 2. aprila 1270, za tem, natančneje 14. julija pa še s strani Splita. Na koncu listine sta navedena še oba notarja, ki sta prisostvovala obnovitveni pogodbi: piranski z imenom Johannes od Odorlica in splitski, obenem tudi kanonik, po imenu Lucas.

Morda ob koncu ne bo odveč, če iz srednjega veka preskočimo nazaj v sedanjost in to prvo zapisano oziroma vsaj najstarejšo ohranjeno piransko “zunanjepolitično pogodbo” vzamemo za zgled medsebojnega sožitja in miru. V želji po obeležiti tako pomembnega dogodka je Filatelistično numizmatično društvo Piran (FND HIPPOKAMPOS) oblikovalo priložnostni poštni žig, ki je v uporabi 26. aprila 2022.

Matej Muženič, arhivist v Pokrajinskem arhivu Koper

---