Pri iskanju prepotrebnih zdravnikov v Idriji so v domovih prepuščeni sami sebi

Nov rentgenski aparat v prenovljenem kabinetu, novi prostori dispanzerja za mentalno zdravje otrok, fizioterapijo in razvojno ambulanto, novi strokovnjaki v naštetih službah bi bili na nedavni otvoritvi lahko razlog za veliko slavje. Ker je četrtina občanov Idrije ostala brez izbranih zdravnic, je problem pomanjkanja zdravnikov med občani zasenčil vse v zdravstvu in v občini.

IDRIJA > Otvoritvi prenovljenega kabineta s sodobnim rentgenskim aparatom, ki sta ga skupaj z Zdravstvenim domom (ZDI) sofinancirali občini Idrija in Cerkno, je sledila obljuba obeh županov - Tomaža Venclja in Gašperja Uršiča - da bosta občini poslej skupaj sovlagali v njegov razvoj. Idrija je morebitnemu novemu zdravniku za četrtino občanov, ki so pravkar ostali brez, pripravljena ponuditi stanovanje in zaposlitev za partnerja. Preostalih pet zdravnikov se že izmenjuje v novi nadomestni ambulanti.

“Solidarnostna” nadomestna ambulanta

V ZDI so na predlog preostalih zdravnikov odprli nadomestno ambulanto za občane, ki so po odhodu prve in skorajšnjem odhodu druge zdravnice ostali brez. Ker se bodo v njej izmenjevali ob delu v svojih ambulantah in še naprej delali v službi nujne medicinske pomoč (NMP), bo do njih omejena dostopnost tudi za njihove paciente. “Dogovarjamo se z zdravnico, ki nas nekoliko predčasno zapušča, da bi občasno pomagala v nadomestni ambulanti. Najbolj nas skrbi poletje, saj se zdravniki morajo odpočiti. Če nam zboli še kakšen od njih, bomo v nerešljivih težavah,” je prepričan direktor ZDI Tomaž Glažar.

Ker imajo tri specializantke družinske medicine, so upali, da jim bodo to poletje dovolili predčasno delo v ZDI, a so bili zavrnjeni. Bodo pa te zdravnice čez tri leta, ko se bosta upokojila še dva zdravnika, zapolnile kritično vrzel.

V NMP, v kateri se menjujejo vsi družinski zdravniki ob enem zgolj v njej zaposlenem, bodo sprejemali le nujne paciente. “Ko bodo občani oboleli, naj pridejo v NMP. Medicinske sestre bodo ocenile, ali bo potrebno nujno zdravljenje. Zgolj za preskakovanje vrst NMP ne bo več na voljo. Primanjkljaj zdravnikov je za to, kar se je doslej sicer dogajalo, prevelik,” je ocenil Glažar.

Kadrovska stiska je tudi v NMP. Ker zdravstvena zavarovalnica financira le eno ekipo, preostalo plačuje kar občina. “Za drugi največji teritorij v Sloveniji, ki ga pokriva ZDI, je to nujno,” je prepričan Glažar.

“Minuli teden smo imeli sedem helikopterskih odvozov kritično obolelih. To je najhuje za preobremenjene zdravnike in za paciente, ki morajo nanje čakati. Zato je razvrščanje pacientov v NMP nujno,” je dodal novi strokovni vodja Miloš Simov.

Zakaj Slovenija ne išče zdravnikov v drugih državah?

Miloš Simov, zaradi strokovnega in človeškega odnosa med občani priljubljen pediater, je zadnji, ki je v ZDI pred dobrim desetletjem prišel iz Makedonije. Vprašanje, ali se Slovenija dovolj potrudi z iskanjem zdravnikov v drugih državah, zlasti na ozemlju bivše Jugoslavije, se v krizi ponuja samo po sebi. “Pri iskanju zdravnikov smo zdravstveni domovi prepuščeni sami sebi. Težki so tudi pogoji za pridobitev licence. Opravljanje izpita iz slovenščine je sicer olajšano, a je čakanje na izpite na medicinski fakulteti zelo dolgotrajno,” je povedal Glažar.

“Pri meni je pot do licence trajala leto dni in vmes so se stalno menjali kriteriji. Sam sem imel obilo ponudb za delo v drugih državah, saj pri nas agencije iz Avstrije, Nemčije, Norveške ... za razliko od Slovenije, ki ni prisotna, sistematično pridobivajo študente medicine,” je povedal Simov.

Ker prihaja iz Idriji sorodno velikega mesta, ker je dal besedo tedanji direktorici ZDI in so ga tu lepo sprejeli, je na srečo ostal.

Centru za duševno zdravje otrok kaže bolje

Ko so v torek odprli nov rentgenski kabinet s sodobnim aparatom, naložbo vredno 314.000 evrov, so se lahko pohvalili še z novo radiologinjo. “Omogočamo sodobno diagnostiko. Naš cilj je še nakup novega aparata za slikanje zob. Slikanje zob, ločeno od preostalega, v novem kabinetu že omogočamo,” se je veselil Glažar.

Razveselili so se tudi nove klinične psihologinje, ki bo skupaj z logopedinjo in psihologinjo delala v centru za mentalno zdravje otrok. V torek so mu odprli nove prostore v prenovljenem starem zdravstvenem domu, v katerega so po statični prenovi vložili približno 300.000 evrov.

“Gre za zametek bodočega centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Do leta 2023 bomo ekipo dopolnili in center odprli za naše in otroke z območja tolminskega ZD,” je prepričan Glažar.

V celoti bo deloval v še starejšem delu bivšega ZD. “Prenovo, vredno med 600.000 in 700.000 evrov, bomo prihodnje leto dokončali,” je obljubil podžupan Branko Lapajne. Nekaj denarja bo po zakonu o investicijah v zdravstvo primaknila tudi država. Za rentgen naj bi dala 52.000 evrov.

---