Kapital ni premagal narave
Se bo zgodila še ena prevlada kapitala nad naravo, smo se spraševali leta 2015, ko se je začela pivška plinska farsa zapletati. Takrat je namreč ministrstvo za okolje in prostor od Občine Pivka zahtevalo, naj razveljavi tisti člen odloka, s katerim je v krajinskem parku Pivška presihajoča jezera prepovedala gradnjo novih infrastrukturnih ureditev, tudi plinovoda, češ da je s tako določbo pretiravala. To je, pozor, zahtevalo ministrstvo, ki naj bi bilo varuh okolja in prostora in ki naj bi se prvo zavzemalo za naravovarstveno pomembna območja.
Sedem let pozneje je ustavno sodišče razsodilo v prid ohranjanja narave. In lokalne skupnosti, kar je zanjo velika zmaga in to ne samo moralna. Država oziroma Plinovodi je zaradi “višjih” ciljev ne bodo poteptali. Zato ker logika domnevno višjih ciljev (plinovod), ki naj bi upravičevali sredstva (kopanje po zavarovanem območju), ni vzdržala ustavne presoje.
Logika domnevno višjih ciljev (plinovod), ki naj bi upravičevali sredstva (kopanje po zavarovanem območju), ni vzdržala ustavne presoje.
Državno prostorsko umeščanje je izjemno zahtevno in dolgotrajno. Neizogibno trči ob cel kup različnih parcialnih interesov in zato razumljivo nekatere tudi povozi, ker ureditev državnega pomena upravičuje širši družbeni interes. Vendar je pri tem dolžna upoštevati tudi varstvo okolja in ohranjaje narave. Ko trčita dve javni koristi, kot sta nova infrastrukturna ureditev in varstvo zavarovanega območja, je nujno izjemno skrbno tehtanje, lahko pa prva nad drugo tudi prevlada, kar bi bilo v tem primeru nedopustno. Obstaja namreč možnost alternativne trase. Kljub temu pa se je vlada oziroma okoljsko ministrstvo namesto zavzemanja za sprejemljivejšo traso raje ukvarjalo s tem, kako bi sporno gradnjo zagovarjalo, češ da ne obstaja presoja o tem, ali bi dejansko imela negativen vpliv. Povedano drugače: skušali so nas prepričati, da ni dokazov, da bi plinovod povzročil škodo. Toda, ali so imeli dokaze, da jih ne bi?
Danes je jasno, da je bilo takšno ravnanje vlade ne samo neprimerno, temveč škodljivo - in to dvojno. Zaradi potencialnega ogrožanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, pa tudi zaradi časovne zamude projekta plinovoda Kalce-Jelšane, o katerem smo pred desetletjem pisali kot o prednostnem državnem energetskem projektu, s katerim bi omogočili povezavo z danes ponovno aktualnim LNG terminalom na Krku.
Očitno se z “višjimi” cilji vendarle ni tako zelo mudilo, sicer vlada najbrž ne bi čakala na negotov razplet dolgotrajnih postopkov na sodišču. Pač pa bi raje že zdavnaj izbrala kompromisno rešitev in do danes verjetno plinovod že pripeljala do Jelšan.