Primorski kandidati odgovarjajo: Ali bi podprli dvig proračuna za obrambo na dva odstotka BDP?

Ukrajinska vojna in zaostrena grožnja Evropi s strani Rusije sta bolj v ospredje postavila tudi vprašanja krepitve varnostne in obrambne politike, predvsem na ravni EU, pa tudi na nacionalni ravni. Bi morala Slovenija zaradi lastne obrambe in primerne usposobljenosti Slovenske vojske dvigniti raven BDP za obrambo?

Aktualna koalicija je sredstva obrambnemu resorju, in to še pred začetkom ruske agresije na Ukrajino, v proračunih za letošnje in prihodnje leto že zvišala, kar je sprožilo tudi pomisleke in kritike. Najglasnejši nasprotniki povečevanja izdatkov za obrambo, razen za zaščito in reševanje, so v Levici, medtem ko stranke sicer večinoma zagovarjajo dvig obrambnega proračuna, razlike pa se kažejo pri tem, v kaj bi investirali. Stroka ob tem opozarja, da so bistveno večja težava kot obrambni sistemi kadri, ki bi se pridružili vojski.

Uroš Brežan, Gibanje Svoboda

“Na področju nakupa vojaške opreme bomo med prednostnimi kriteriji zahtevali opremo slovenskih visokotehnoloških in inovativnih podjetij. Prednost bomo dali opremi in zmogljivostim Slovenske vojske, ki zagotavljajo dvojno uporabnost – za njihovo osnovno poslanstvo ter tudi za zaščito in reševanje ter reševanje v gorah. Potrebno je tudi ustrezno posodobiti koncept obrambne politike, ki bo usklajen z zunanjepolitično strategijo Slovenije.”

Iščemo jasne odgovore

Kandidatkam in kandidatom osmih političnih strank, ki imajo po anketah največ možnosti, da bodo prestopile parlamentarni prag, smo postavili niz konkretnih vprašanj. S kratkim pojasnilom se kandidati opredeljujejo do nekaterih pomembnih dilem in ukrepov na različnih področjih. Iz stranke Povežimo Slovenijo na vprašanja niso odgovorili.

Danijel Krivec, SDS

“Da. V zadnjih dveh letih je vojska naredila viden napredek, saj se sredstva zanjo povečujejo, izboljšuje se tudi opremljenost, a je bil zaostanek na tem področju tolikšen, da ga ni bilo mogoče odpraviti v enem koraku. Cilj je, da Slovenija do leta 2024 obrambne izdatke dvigne na 1,5 odstotka BDP, v naslednjih letih pa ta delež dvigne na dva odstotka BDP.”

Samo Bevk, SD

“Mednarodne varnostne razmere in zaveze Slovenije kot polnopravne članice Nata ter EU zahtevajo politiko, ki bo področju obrambe zagotovila stabilno financiranje. V zadnjih tednih se varnost, ki jo razumemo širše, vključujoč denimo kibernetsko varnost, v vseh državah evropskega kontinenta utrjuje kot ena od temeljnih družbenih in političnih prioritet. V SD smo tako naklonjeni že večkrat podani zavezi slovenskih vlad do zavezništva za postopen dvig sredstev za obrambo na dva odstotka BDP.”

Tina Žigon, Levica

“Vsak evro za nakup orožja, ki ga ne potrebujemo, pomeni evro manj za stanovanjsko gradnjo, za socialo, za javno zdravstvo, za raziskave in razvoj, za prilagajanje na podnebne spremembe. Imamo celo vrsto družbenih podsistemov, ki so že leta, če ne desetletja zanemarjeni, kar bistveno bolj vpliva na življenja ljudi. Povečanja izdatkov za vojsko in orožje zato ne podpiramo, podpiramo pa povečanje izdatkov za ukrepe za zaščito in reševanje, če je to potrebno. Preden se odločamo, kako visok delež BDP naj namenimo za vojsko, je treba doseči družbeni konsenz o tem, kakšno vojsko želimo oziroma ali jo sploh želimo. Družbeni konsenz na tem področju ne obstaja, kar je v preteklih letih potrdil tudi načelnik GŠSV in vlada v najvišjih planskih dokumentih s področja obrambe.”

Andrej Černigoj, NSi

“Ukrajinska vojna je znova dokazala, kako pravilna in strateška je bila odločitev Slovenije o včlanitvi v zvezo Nato. S tem si je zagotovila svojo varnost v okviru kolektivnega sistema varnosti. Članstvo v severnoatlantski organizaciji pa ne prinaša samo dobrobiti, ampak tudi obveznosti, da tudi Slovenija prispeva k skupni varnosti. Zato podpiramo dvig proračuna za obrambo v časovnem obdobju, ki ga je Slovenija napovedala.”

Sandi Čurin, LMŠ

“Dva odstotka BDP je politična zaveza Slovenije izpred skoraj dvajsetih let, ki je nobena politika nikoli ni udejanjila. Dvig obrambnih izdatkov je verjetno nekaj, čemur se Slovenija ne bo mogla izogniti. Kakšen in v kakšnem časovnem okvirju, pa je odvisno od realnih možnosti. V LMŠ zagovarjamo, da se mora predvsem vlagati v dvonamenske zmogljivosti za potrebe Slovenske vojske in sistema zaščite in obrambe, kjer izstopajo helikopterji in inženirska oprema.”

Marko Bandelli, SAB

“Slovenija je miroljubna država, zato bi opremo za vojsko v prvi vrsti potrebovali za samoobrambo in pomoč državljanom ob naravnih nesrečah. Potrebovali bi denimo helikopterje za gašenje požarov, kar se je ob nedavnih požarih v Ajdovščini in Preddvoru le še potrdilo. Je pa vlada s svojo neodgovorno politiko finančni prostor za tovrstne nakupe zmanjšala na minimum.”

---