Imamo že najboljšo serijo leta?
Po miselno zelo intrigantnih znanstvenofantastičnih nadaljevankah, kot so Devs, Maniac in The OA, je letos spomladi tudi Apple TV predstavil še eno sorodno serijo, Severance (Razcepitev), ki postreže s precej obešenjaškega humorja, možganske telovadbe in močno simbolno kritiko korporativne logike delovanja.
Ekipa iz Lumnovega oddelka izboljšave makro podatkov, ki je sprva dokaj poslušna (razen venomer skeptične in uporne Helly -
skrajno desno), po nekaj razkritjih pa se situacija v pisarni drastično spremeni.
Osnovna premisa nadaljevanke je, da med osemurnim delovnikom v skrivnostni korporaciji Lumen, za katero do konca ni jasno, kaj zaposleni v njej pravzaprav počnejo, ti popolnoma pozabijo na svoje zasebno življenje, doma pa se jim ne sanja o njihovem službenem življenju.
Razcepljeni spomin
Njihov um je z vgradnjo čipa v možgane razcepljen na dva dela, na notranji jaz, ki je pod nadzorom njihovega zaposlovalca, in zunanji jaz iz zasebnega življenja, ki pa prav tako ni povsem izven dosega enigmatičnega zaposlovalca. Kmalu tudi ugotovimo, da je zasebno življenje nekaterih posameznikov v razsulu, zato se marsikateri izmed njih odloči za postopek razcepitve spomina, da bi vsaj za osem ur pozabil na zunanje gorje. To predvsem drži za glavni lik - nekdanjega profesorja zgodovine Marka S. -, ki ga zelo pretanjeno upodobi Adam Scott (potrpežljivi Madeleinin mož v Malih lažeh). Ta je v zasebnem življenju osamljena psihična razvalina, ki ga v najbolj neprimernih trenutkih večkrat zmoti zelo radovedna in lunatična soseda, edina njegova naslomba je sestra, ki pa si je pred kratkim ustvarila družino s precej nečimrnim “gurujem”. V Markovem službenem življenju, kjer na oddelku za izboljšavo makro podatkov še s tremi sodelavci opravlja nerazumljivo nalogo kupčkanja številk na računalniku, se sicer zgodi prelom, ko čez noč izgine njihov šef Petey. Ledeno-hladna “kadrovkinja” Harmony Coben (diabolično dobra Patricia Arquette) Marka imenuje za novega vodjo oddelka, mini ekipi pa se pridruži še Helly.
Kapitalizem prihodnosti ali sedanjosti?
Režiser šestih od devetih epizod je komik Ben Stiller, za preostale tri je poskrbela irska režiserka Aoife McArdle, avtor serije pa je Dan Erickson. Ta v Severance odpira teme sprevržene eksploatacije delovne sile, kjer bi korporacije lahko z njo počele tudi skrajno neetične stvari, slepe zaverovanosti v guruje (v primeru Lumna Kiera Eagana, ki je kot nekakšna izpeljanka Rona L. Hubbarda, Markov svak pa je bolj parodija na novodobne razsvetljevalce uma) in prozornega kupovanja lojalnosti zaposlenih s cenenimi bonbončki. Vsak od omenjenih štirih sodelavcev na svoj način ilustrira oziroma postavlja pod vprašaj zgoraj zapisano, od zelo poslušnega “vernika” korporacije Irvinga (izjemni John Turturro), ki v Lumnovem labirintu oddelkov sreča ljubezen svojega življenja, neuklonljive Helly, ki zaseje dokončno seme dvoma glede dejanskih namenov njihovega zaposlovalca (Britt Lower), ciničnega Dylana (Zach Cherry), ki je sprva goreč tekmovalec v korporativni igri z delavci, do Marka, ki iz začetne naivnosti začne razmišljati s svojo glavo. Serija nas v dogajanje sicer uvede zelo počasi, z inteligentno kombinacijo obešenjaškega humorja in misterija, v zadnjih treh delih začne napetost strmo naraščati, postrežejo pa še z nekaj pomembnimi “cliffhangerji”, ki postavijo dogajanje v popolnoma novo perspektivo. Pika na i je premišljena, minimalistična, applovska scenografija, ki še bolj poudari ujetost posameznika v kolesje korporacije.