Celoletni turizem je izziv za Posočje

Posočju je z uspešno promocijo uspel izjemen preboj v turizmu, ki domačinom že prinaša lepe denarce, hkrati pa tudi izzive in dileme, kako upravljati z destinacijo. Poleti se soočajo z množičnim turizmom, pozimi pa samujejo z vedenjem, da je treba obisk razpršiti prek celega leta. Zimski turizem je tesno povezan s prihodnostjo kaninskega smučišča, ki išče denar za novo gondolsko žičnico.

Danijel Krivec  Foto: Tamino Petelinsek
Danijel Krivec  Foto: Tamino Petelinsek

POSOČJE > V Posočju ni dileme o tem, da stihijski množični turizem ni prava izbira za občutljivo okolje in da je nujen kakovostni preskok v petzvezdično doživetje, da je treba še veliko postoriti pri urejanju infrastrukture in pri nadgrajevanju upravljanja z ustreznimi režimi na najbolj obremenjenih točkah in seveda na reki Soči. Za Posočje ni druge izbire kot razvoj trajnostnega turizma. Ali je čas za novo turistično paradigmo, ali naj država sistemsko pomaga območjem, ki so s turisti obremenjena in še marsikaj se prevprašujejo v Posočju.

“Turizem v Posočju zagotovo nudi še neizmerne razvojne možnosti. Smo v pričakovanju gradnje novih žičniških naprav smučišča Kanin - Sella Nevea, ki bo izjemnega pomena za celotno dolino in čezmejno območje,” možnost podaljševanja turizma v zimo izpostavlja Danijel Krivec (SDS), ki je vodja delovne skupine za prenovo celoletnega turističnega centra Kanin. Celoletni turizem je edini rentabilen tudi za hotelsko ponudbo, ki je pozimi trenutno minimalna.

Trajnostno upravljanje

Uroš Brežan (Gibanje Svoboda) izpostavlja turistično strategijo Soča Evergreen 2025+ s katero so prišli do štirih ciljev: “Trajnostno upravljanje, višja kakovost in vrednost, celoletno delovanje in ponoven zagon po pandemiji. Bolj kot novo paradigmo potrebujemo še trdnejšo partnersko zavezo med ponudniki, javnimi inštitucijami in drugimi deležniki za uresničevanje ter stalno preizpraševanje sprejete strategije.”

“Prav žičniške naprave so eno od okolju najbolj prijaznih javnih prevoznih sredstev, ki služijo turizmu skozi vse leto,” ocenjuje Krivec. Oba soglašata, da bo treba postaviti dodatne polnilnice za električna vozila in še okrepiti javni prevoz, še posebej po zaščitenih območjih. “Na tem smo doslej že veliko postorili.” ocenjuje Krivec. Brežan podaljševanje sezone vidi tudi v zunaj sezonskih dogodkih, kot so tolminski Festival soške postrvi, Frika fest in Soča Outdoor, Jestival, Bovški maraton... V Tolminu so na Sotočju začrtali celoletno vsebino s poudarkom na izobraževanju za outdoor športe. Nujno je treba začeti z usmerjeno in tehtno premišljeno regulacijo turizma, poudarjata oba.

S trajnostnim turizmom je povezano tudi uravnavanje plovbe po Soči. Kandidata pozdravljata izvajanje monitoringa števila in tipov plovil, kar bo podlaga za nadaljnje ukrepe. Tudi kampiranje sodi med ponudbe trajnostnega turizma, vendar samo v urejenih kampih, kjer skrbijo za ravnanje z odpadki. Črno kampiranje je treba zaustaviti, sta odločna. “Trajnostni turizem zajema tudi ponudbo naravnih in kulturnih znamenitost, kot so Poti miru, Alpe Adria Trail, Juliana in Juliana bike,” našteva Brežan. “Smo primer dobre prakse pri gradnji čistilnih naprav,” s turizmom povezano javno službo omenja Krivec.

Naj država pomaga pri urejanju infrastrukture?

“Gotovo, turistična taksa je premalo. Javna infrastruktura v Posočju je kljub velikim korakom še vedno podhranjena, kar čutijo tako obiskovalci kot domačini. Dokončanje 4. razvojne osi, cestna povezava po dolini Soče proti Novi Gorici in na Gorenjsko, kolesarske poti, nadgradnja železniške postaje Most na Soči ter vlaganje v širokopasovno infrastrukturo so predpogoj za kvaliteto bivanja, perspektivo domačinov in za turistični razvoj. Zato mora biti za državo pomemben dejavnik pri odločanju o investiranju v javno infrastrukturo tudi turističen pomen Posočja,” poudarja Brežan.

Žičnice potrebujejo sistemsko podporo

“Država se na dobre projekte lokalnega okolja navadno odzove pozitivno. V primeru Posočja se je celo zelo dobro odzvala. Treba pa jih je pripraviti na zalogo. Na voljo so tudi evropska sredstva. Dolžnost poslancev je, da pritiskamo na državni aparat, ministrstva in službe,” opozarja Krivec, ki si že vrsto let prizadeva za sistemsko in ne projektno državno pomoč pri gradnji žičniških naprav: “Obravnavati bi jih morali kot železnice. V še enem mandatu nam bo to zagotovo uspelo.” Brežan pa dodatno izpostavlja nujna večja vlaganja v širokopasovno in železniško infrastrukturo.


Najbolj brano