Bomo zaradi podražitev zavrgli manj hrane?

To nedeljo bodo na sporedu resda volitve. A kdor se bo državljansko dolžnost odpravil opravljat po nedeljskem kosilu, se lahko spomni tudi na dan brez zavržene hrane. Tega bomo sicer na pobudo Lidla Slovenija letos obeležili drugič. Sploh zato, ker se živila dražijo, Slovenci pa v povprečju na leto še vedno zavržemo skoraj tretjino hrane.

Kar 68 kilogramov hrane je Slovenec v povprečju zavrgel leta 2020. Tako je v tem covidnem letu med odpadki pristalo 143.570 ton hrane.

Kot pojasnjujejo v Zvezi potrošnikov Slovenije, se hrana izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige. Na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi, skladiščenju in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah, javnem sektorju in v gospodinjstvih.

Nekaj nasvetov za ponovno uporabo neužitnih ostankov hrane

Olupke citrusov v zimskem času postavimo na radiator in na tak način poskrbimo za omamne praznične dišave. Poleg prijetnih vonjav so koristni tudi pri čiščenju - z njimi lahko očistimo lesene deske ali pa jih uporabimo za pripravo domačih čistil (za 1 do 2 tedna jih namočimo v alkoholni kis in nato pripravimo mešanico z vodo v razmerju 50:50),

Kavna usedlina pomaga skriti praske na pohištvu, obogatiti kompost in se znebiti neprijetnih vonjav. Prav tako so ostanki kave odlična surovina za pripravo domačega pilinga in gnojila (2 skodelici usedlin zmešamo s petimi litri vode in pustimo stati),

Bananini olupki kot naravno gnojilo. Olupek postavimo pod lonček z rastlino (še posebej bodo navdušene orhideje) in jo zalivamo kot običajno. Poleg tega lahko pred zadnjo postajo v bioloških odpadkih olupke izkoristimo še za negovanje usnjenih izdelkov.

Vir: Ekologi brez meja

V slednjih je sicer v letu 2020 nastala kar polovica odpadne hrane. Medtem je v trgovinah z živili nastalo 11 odstotkov odpadne hrane, v proizvodnji hrane za sedem odstotkov, v gostinstvu in strežbi hrane pa se je leta 2020 zavrgla približno tretjina (30 odstotkov) vse odpadne hrane.

40 odstotkov zavržene hrane je še užitne

Ob tem velja zapisati dva pomembna podatka. Od vse zavržene hrane je skoraj 40 odstotkov še užitne, kar dejansko pomeni, da v smeti na leto roma več kot 60.000 ton še užitnih živil. Za nastanek večine zavržene hrane v državi, torej za polovico, pa so odgovorna gospodinjstva.

V letu 2020 je vsak Slovenec v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane. Tako je v tem covidnem letu med odpadki pristalo 143.570 ton hrane.

Kar ima v času vsesplošnih podražitev, še posebej hrane, zelo velik pomen. Raziskava Evropske komisije je že pred časom pokazala, da s takšnim ravnanjem s hrano vsako gospodinjstvo vrže praktično skozi okno 250 evrov na leto.

Številka ob aktualni podražitvah in nespremenjenem ravnanju utegne biti še višja. Izračun Zveze potrošnikov ob navedenih podatkih namreč pove, da Slovenec v povprečju samo doma zavrže približno 13 kilogramov užitne hrane na leto. Skupaj s hrano, ki ostane v restavracijah, menzah, šolah, pa ta številka preseže 20 kilogramov.

Statistični urad je pod drobnogled vzel podatke, koliko so gospodinjstva leta 2020 porabila za hrano in brezalkoholno pijačo doma. V povprečju in v običajnem mesecu je ta znesek znašal nekaj več kot 300 evrov. Letno torej dobrih 3600 evrov. Če bi k temu prišteli še izdatke za hrano v gostinskih lokalih, restavracijah, dostavljeni hrani na dom, šolski in študentska prehrani, kjer je izdatek v povprečju znašal približno 88 evrov (dobrih 1000 evrov na leto), nam hitri izračun pokaže, da je slovenski državljan v povprečju za hrano namenil približno 4600 evrov na leto.

Ob tem znesku pa 250 evrov nikakor ni zanemarljivih. Sploh danes, ko cene hrane letijo v nebo. Izračuni Sursa kažejo, da se je v zadnjih petih letih (od začetka marca 2017 do konca februarja 2022) hrana podražila v povprečju za slabih 14 odstotkov. Posebej velike poskoke cen beležimo pri živilih, ki veljalo za osnovna - kruh se je, denimo, podražil za petino, krompir za skoraj 40 odstotkov, sveže sadje pa kar 60 odstotkov.

Moralno, okoljsko, človeško sporno

Problem zavržene hrane ima več vidikov. Če najprej razdelamo okoljskega, je sporna z vidika porabe naravnih virov (zemlje oziroma prsti, vode in energije). “Posredno pa škodljivo vpliva na okolje tudi zaradi uporabe pesticidov in gnojil ter zaradi emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo bodisi zaradi procesa pridobivanja hrane, denimo pri reji živali, bodisi zaradi predelave ali odstranjevanja odpadne hrane, denimo pri kompostiranju in odlaganju odpadne hrane,” so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Poleg tega z zavrženo hrano zavržemo tudi delo, pa čas in znanje ter energijo, ki so bili vloženi v pripravo hrane, še opozarjajo na ministrstvu.

V okoljski ozir je gotovo treba uvrstiti tudi uvoz hrane. Hrana, ki potuje na tisoče kilometrov, gotovo ne prispeva k boljši okoljski sliki, če ne zaradi drugega, zaradi prometa. Slovenija pri določenih segmentih hrane ni samooskrbna. Skoraj samooskrbni (v 95 odstotkih) smo bili v letu 2020 z jajci, žitom (88 odstotkov) in mesom (84 odstotkov. Medtem ko sami pridelamo le 60 odstotkov krompirja in 48 odstotkov zelenjave.

Zgovorni pa so tudi podatki kmetijskega ministrstva, kjer navajajo oceno stanja v kmetijstvu v lanskem letu, ki je bila pripravljena na podlagi podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije. Po prvih ocenah bo obseg kmetijske pridelave v letu 2021 za približno desetino manjši v primerjavi z letom prej in bo tudi podpovprečen glede na zadnjih pet let. “Slabše letine so bile pri vseh pomembnejših rastlinskih pridelkih, najbolj pa pri sadju, grozdju, silažni koruzi, krompirju, oljni ogrščici in hmelju. V živinoreji se ocenjuje manjši obseg proizvodnje le pri prireji perutninskega mesa ter pri pridelavi medu,” pojasnjujejo na ministrstvu. Zaradi tega se pričakujejo tudi višje cene, pri sadju, denimo, za petino,

V sedmih letih pol manj odpadkov hrane

Po drugi strani se je treba soočiti tudi s socialnim in moralnim vidikom zavržene hrane. V Evropi na letni ravni zavržemo okoli 88 milijonov ton hrane. Ekologi brez meja, denimo, opozarjajo, da na svetu vržemo stran toliko hrane, kot jo pridelamo na površini, veliki za 635 Slovenij.

Medtem pa je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. In to kljub dejstvu, da je proizvodnja hrane zadostna. K temu, so zapisali na kmetijskem ministrstvu, poleg globalno neenake razporeditve hrane, pripomore tudi naš odnos do nje.

Tudi zato je program Ekošola s podporo Lidla Slovenija pred leti začel izvajati projekt Hrana ni za tjavendan. “Njegov namen je otroke, mladostnike, starše in učitelje ozavestiti o količini zavržene hrane ter jim ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vrtcu, šoli in doma,” so zapisali v programu Ekošola. V tem okviru je na pobudo Lidla Slovenija 24. april postal dan brez zavržene hrane, letos ga bomo obeležiti drugo leto zapored. Letos bo tako na ta dan izpostavljena reciklirana kuharija oziroma recepti iz viškov hrane.

O odpadni hrani govori tudi agenda za trajnostni razvoj, saj je eden njenih ciljev do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšanje izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Pa tudi ministrstvo za kmetijstvo je pripravilo strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano z imenom Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, ki jo je vlada sprejela lani decembra.


Najbolj brano