Zakaj Vipavska dolina ni vrt Slovenije?

Čeprav je samooskrba s hrano velikokrat pomembna javna tema, še nikoli ni bila tako izpostavljena v predvolilnem boju kot pri tokratnih državnozborskih volitvah. Vojna v Ukrajini in predvidene težave na globalnem kmetijskem trgu so načelno vprašanje spremenili v konkretno dilemo: kdo nam bo v prihodnjih letih pekel kruh?

VIPAVSKA DOLINA Že hiter pogled na Vipavsko dolino pove, da se delež neobdelanih kmetijskih zemljišč veča. To, da se spodnji del doline v aprilu ne odene več v rožnato barvo, očitno kaže, da je projekt sadjarstva na tem območju propadel. V zgornjem delu doline že predolgo čakajo na namakalni sistem.

Ob začetku vojne je bilo slišati veliko razmišljanj o tem, da je v Vipavski dolini na stotine hektarjev zemljišč, ki bi jih lahko izkoriščali za pridelavo hrane. Zakaj torej Vipavska dolina ne postane vrt Slovenije?

Drago obdelovanje, poceni hrana

Ker se kmetom ne splača, je prvi odgovor kandidata NSi v okraju Nova Gorica okolica ter državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu Antona Hareja.

V državo prihaja veliko poceni hrane, poceni pa so tudi kmetijska zemljišča, zato se lastnikom, ki svojih polj in njiv ne obdelujejo, ne splača prodati. Nizke odkupne cene, meni Harej, marsikoga trajno odvrnejo od dela na kmetiji: “Prav v Vipavski dolini je takrat novi lastnik Fructala prepolovil odkupne cene breskev iz 30 centov na 15 centov za kilogram, kar je imelo katastrofalne posledice na pridelek breskev v dolini. Prepolovil se je takrat tudi pridelek, veliko kmetov je opustilo kmetovanje.”

Podobno meni Miloš Bizjak, kandidat SD v okraju Ajdovščina, ki ob tem opozarja še na podnebne spremembe ter ekstremne vremenske pojave. Ne le namakanje, meni, potrebovali bi tudi širšo mrežo zaščit proti toči in vetru.

Delo na kmetiji je težavno in preobremenjeno z birokracijo, kar otežuje razvoj kmetij: “Ekstremni vremenski pogoji vodijo v negativne ekonomske posledice, ki se najbolj kažejo v višjih stroških pridelave, saj je pridelovalec hrane primoran bistveno več, tako dela kot finančnih sredstev, vlagati v zaščito pridelkov in zavarovanje kmetije, pri čemer pa potrebne višje cene svojih proizvodov na trgu ne more dosegati.”

Kaj bi lahko storili?

Kaj torej prihodnja vlada lahko naredi za Vipavsko dolino? Harej stavi na strateški načrt novega programskega obdobja skupne kmetijske politike, ki so ga na ministrstvu pripravili lani. Obljublja več podpore družinskim, malim in predvsem srednje velikim kmetijam in 310 milijonov proračunskega denarja za nujno prestrukturiranje kmetijskega in živilsko predelovalnega sektorja. Prepričan je, da se bomo vedno bolj zavedali, kako ključna je samooskrba s hrano.

Opozarja tudi na oskrbne verige: “Slovenskemu potrošniku je potrebno zagotoviti redno in raznoliko oskrbo z varno, trajnostno pridelano ter zaupanja vredno slovensko hrano. In to je mogoče z oblikovanjem verige oskrbe, v kateri bodo povezani pridelovalci, s skupnim načrtovanjem in trženjem, enakopravnejši pogajalski partner na trgu.”

Bizjak meni, da bi bilo potrebno “subvencije vezati na specifično proizvodnjo, skladno s strategijo razvoja kmetijstva.” Predlaga pa tudi ukrepe pri trgovcih: “Posebnega pomena so tudi regulativni ukrepi, ki bi slovenske trgovce spodbudile, da kmetu za njegov kvalitetni proizvod ponudijo tudi plačilo, od katerega bo lahko dostojno živel.”

Opozarja še na samooskrbo na ravni posameznika. “Na območje Vipavske doline se iz mesta priseljujejo mladi, ki kljub želji po kmetovanju znanja za to nimajo, številni starejši pa živijo osamljeni na kmetijah, ki počasi propadajo.”

---