Vernike občin pred vernike partij

Poslanci naj bi bili predstavniki vsega ljudstva. Bliskovito nazadovanje demografsko ogroženih in vsestransko težavnih občin, katerih kritična predstavnica je Idrija, kažejo, da so s centralizacijo države pomemben del “ljudstva” pustili na cedilu. Ker je predstavnik lokalnih interesov - državni svet - neslišen, imajo občani pravkar priložnost, da v bolj slišen DZ izvolijo dejavne predstavnike.

IDRIJA > Občina Idrija pripravlja četrti načrt po drugi svetovni vojni za ureditev prve dostojne kulturne dvorane. Odsotnost dvorane ni ključni razlog za staranje, nazadovanje in neobetavno prihodnost občine. Izgon državnih uradov, razpadajoča lokalna cestna infrastruktura, najtežja dostopnost v državi, povprečno čez 70 let stara stanovanja ob izseljevanju mladih, pa to so. Zato so volitve priložnost za izbiro poslancev, ki se bodo znali spopasti z nesmisli centralizirane Slovenije.

Ko se načrti desetletja izmikajo, je hudo narobe

Med letoma 1948 in 1968, je bila v ospredju prizadevanj idrijskih odbornikov celo izgradnja plavalnega bazena. Za večino občin - upravnih središč - vsakdanji standard, so v Idriji zdavnaj potisnili v pozabo. Prav tako sanacijo s kovinami in radioaktivnim radijem preobremenjenega okolja. Ponavljajo pa številne načrte. Med njimi tudi leta 1961 prvič pripravljena načrta za izgradnjo kulturne dvorane in ureditev sramotne Ute ob vstopu v mesto.

V nekdanjem rudniškem hlevu so zasilno kulturno dvorano vmes dobili. V času Jugoslavije so zgradili celo dve športni dvorani s puščajočima strehama, potem pa v Sloveniji občepeli. Zaradi neprimernega financiranja občin so ostali z najmanj športnimi površinami v državi. Na ceste so postavili znake za splošno nevarnost in se v zadnjem desetletju poslovili od več kot tretjine mladih. Z indeksom staranja (190, 90 več starih nad 65 let kot mladih) s še nekaj občinami Idrija prevzema enega najbolj žalostnih primatov v državi. Vse to ob nadpovprečno dobičkonosnem gospodarstvu, ki z nizkimi plačami z dohodninami ne zbere za samozadostnost občine, z davki od dobičkov pa pridno polni proračun države.

Posledice centralizacije bi lahko naštevali v nedogled. Vse do ukinitve opravljanja vozniških izpitov zaradi pomanjkljive infrastrukture v Idriji. Na slednje je nedavno opozoril državni svetnik Bojan Režun. Namesto povratka izpitov, kot se je to na pobudo podmladkov NSi zgodilo v sorodnih občinah, je dobil nekaj strani dolgo, prazno besedovanje v odgovor.

Kako naprej z odtegnjenim kohezijskim denarjem?

Državni svet, zastopnik lokalnih interesov, je neslišen. Okolja brez poslancev DZ izgubljajo. Idrija se je s Samom Bevkom (SD) rešila še hujše katastrofe.

Izvoljivih je več poslancev, če bi volilci pripadnost okolju postavili pred partijsko disciplino. Če bi torej med osmimi kandidati (od 20), ki poznajo okolje, izbirali med tistimi šestimi, ki so zanj in s tem za decentralizacijo Slovenije delovali tudi doslej. Na voljo so na obeh političnih straneh.

S tem ne bi prizadeli 82. člena ustave, ki poslancem zapoveduje zastopanje vsega ljudstva brez navodil. Torej z znanjem in brez laži, ki si jih je privoščila SDS. Njen kandidat Andrej Poglajen (SDS), najmlajši med vsemi, kot svetnik občine skromno dejaven, je v volilni bilten dal laž, da je vlada na strani državljanov, torej tudi idrijskih, ponoviti. Ker obnavlja cesto med Marofom in Podrotejo, bo dala denar za širokopasovno omrežje in je dokončala vrtec v Spodnji Idriji. Prva naložba je plod 20 letnih moledovanj občine in razvojne agencije. Pred širokopasovnim omrežjem v sicer petem rednem razpisu zanj, je še obilo neznank. Vrtec je lani dogradila občina sama in leto po otvoritvi res čaka na četrtinsko povračilo države.

V prazneči Spodnji Idriji, ki je ostala brez bank, pošte in nedavno še brez bankomata, je vprašanje kdo bo čez pet, deset let vrtec obiskoval. Samo Bevk je na nedavno vprašanje v DZ, kdaj bo zajezeno ukinjanje javnih uradov in siromašenje podeželja, od vlade dobil odgovor, da se ne da nič storiti.

“Najhuje je s kohezijskimi sredstvi. Ne le, da jih je za zahodno regijo manj, pač pa še ne vemo, katere projekte bomo z njimi lahko sofinancirali. Obljube, da bo niže predvideno 40 odstotno sofinanciranje naložb dopolnila do 85-sofinanciranja, vlada ne namerava izpolniti,” že nekaj časa opozarja državni svetnik Bojan Režun. Pridružili so se mu vsi župani Goriške regije, ki je z indeksom razvojne ogroženosti 117 že zdavnaj padla pod povprečno državno razvitost.

Od kandidatov strank za bodoče poslance bi pričakovali odgovore, kako naj slepo črevo Goriške in Slovenije - Idrija, Cerkno in del tolminske občine - zaostanke, ki že sodijo pod formalno najmanj razvite prekmurske občine, odpravi.

Medtem ko SDS streže z lažmi, preostali dejavni kandidati - dva iz desnega in trije iz levega političnega pola - razvojne cokle demografsko ogroženih vsaj poznajo in jih poudarjajo.

---