Ponovitev izziva izpred štirih let

V senci predvolilne kampanje političnih strank poteka tudi boj za sedež poslanca italijanske narodne skupnosti. Dosedanjega člana državnega zbora Feliceja Žižo je izzval Maurizio Tremul.

KOPER > Privrženci Maurizia Tremula so poskušali razburkati predvolilno kampanjo v italijanski narodni skupnosti z očitki Feliceju Žiži, da je imel hkrati prijavljeni dve stalni bivališči: ob Izoli tudi v Miljah, a se je politični boj kmalu vrnil v običajne tirnice.

Ni bistvenih razlik

Bistvene razlike med obema kandidatoma ni, saj oba obljubljata skrb za pravice pripadnikov italijanske narodne skupnosti in izboljšanje zakonov, ki urejajo to področje. Maurizio Tremul, ki ga podpira skupina Unitarieta-Insieme (Enotnost-Skupaj), je bil kritičen predvsem do podpore, ki jo je Felice Žiža, dosedanji poslanec italijanske manjšine, nudil vladi Janeza Janše. “Ta podpora ni bila v korist italijanske narodne skupnosti. Že prav, da poslanec narodne manjšine sodeluje z vsako vlado, a bi ta podpora morala biti selektivna. Vlada je namreč kršila načela pravne države, človekovih pravic in demokracije,” pravi Tremul. Žiža po drugi strani odgovarja, da ni podpiral vseh vladnih zakonov: “Z vlado sem sklenil dogovor, ki se ga je držala in po katerem smo uresničili naše programske točke. Sicer pa poslanca narodnih skupnosti nisva bila jeziček na tehtnici, kot vedno v samostojni Sloveniji pa sva podpirala vlado.”

Spremenjen volilni sistem

Tokratne volitve manjšinskih poslancev bodo potekale po novi volilni zakonodaji. Doslej so namreč člani italijanske manjšine volili tako, da so kandidatom podeljevali točke od najbolj primernega do najmanj primernega. Na volitvah pred štirimi leti torej 3 točke, 2 točki, 1 točka, izvoljen pa je bil tisti, ki je zbral največ točk. A ta sistem ni dobro zaživel, puščal je tudi precej odprtih vprašanj. Tako je pred dvema letoma DZ na predlog Žiže spremenil volilni sistem v enokrožni večinski sistem. Volilci, vpisani v poseben imenik italijanske narodne skupnosti, bodo preprosto obkrožili kandidata, za katerega bodo glasovali, tisti z največ glasovi pa bo izvoljen.

Ker gre za relativno majhno skupnost, v kateri ima volilno pravico le nekaj nad 2000 posameznikov, poteka prepričevanje volivcev na dokaj neposreden način. Kandidata se srečujeta z volilci na predvolilnih srečanjih, ki jih sama organizirata. Maurizio Tremul je nasprotnika pozval k neposrednemu javnemu soočenju, a je Žiža ta predlog zavrnil. Tako se bosta kandidata na soočenjih pomerila zgolj na TV Koper v četrtek, 21. aprila, in na Radiu Koper (obakrat v italijanskem programu) v petek, zadnji dan pred volilnim molkom.

Žiža: “Sestavil sem uresničljiv program”

Žiža, ki prihaja iz Izole in je po izobrazbi zdravnik, pred volilce postavlja predvsem opravljeno delo v iztekajočem mandatu: “Pred zadnjimi volitvami sem imel enajst programskih točk, od teh sem jih v celoti ali vsaj delno realiziral deset. Jaz sem pragmatičen človek: sestavil sem program z 12 točkami, ki so konkretne in realno uresničljive.” Med njimi izpostavlja spremembi zakona o posebnih pravicah manjšine v vzgoji in izobraževanju in zakona o zastavah. Pri prvem so cilj takšne zakonske spremembe, da se bo morala raven znanja italijanščine v manjšinskih šolah zvišati, pri drugem pa želi uveljaviti rešitev, da mora na narodnostno mešanem območju vedno viseti tudi italijanska zastava, ko visita zastavi Slovenije in EU. Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da italijanska zastava ni bila izobešena.

Leta 2018 so bili trije kandidati

Medtem ko je bil na volitvah leta 2011 in leta 2014 za sedež poslanca italijanske narodne skupnosti prijavljen zgolj en kandidat (Roberto Batelli), so na volitvah leta 2018 (Batelli se je upokojil) kandidirali trije. Felice Žiža je zbral 2511 točk (44,78 odstotka glasov), Maurizio Tremul 2095 točk, Bruno Orlando, ki je letos podprl Tremula, pa 1001 točko.

“Pomemben cilj je enotno sodelovanje vseh glavnih italijanskih manjšinskih institucij. Zato si bom prizadeval za podpis sporazuma o sodelovanju med obalno italijansko narodno skupnostjo, Unijo Italijanov, svetom italijanske manjšine Istre in svetom italijanske manjšine Kvarnerja. Tako bomo enotnejši in močnejši,” je izpostavil Žiža.

Tremul: “Za dobrobit vse skupnosti”

Tremulov program je obsežnejši, saj ima v njem zapisanih 24 točk. Ocenjuje, da so bili tako v zadnjem kot v prejšnjih mandatih poslanci italijanske narodne skupnosti precej nevidni. Napoveduje, da ne bo zastopal zgolj koristi za manjšino, temveč bo zastopal dobrobiti celotne skupnosti, ki živi v štirih obmorskih občinah.

Felice Žiža

kandidat za poslanca italijanske narodne skupnosti

“Prizadeval si bom za podpis sporazuma o sodelovanju med štirimi glavnimi institucijami italijanske narodne skupnosti.”

“Moj cilj je sprejetje okvirnega zakona za narodne skupnosti, ki bo povezoval vse temeljne pravice in zakonske akte. Pri tem je potrebno izboljšati predvsem zakon o šolstvu in zakon o dvojezičnosti. Moj cilj je tudi, da ukinemo vinjeto na avtocestah v Istri in da ustanovimo hranilnico za italijansko narodno skupnost, kar je predvideval že Londonski memorandum,” je izpostavil Tremul, ki že vrsto let vodi Unijo Italijanov, krovno organizacijo italijanske manjšine.

Maurizio Tremul

kandidat za poslanca italijanske narodne skupnosti

“Moj cilj je sprejetje okvirnega zakona za narodne skupnosti, ki bo povezoval vse temeljne pravice in zakonske akte.”

---