Pesmi so posneli, kjer so jim našli dom

“Zviezdna srebruo nadaljuje sporočila Prvega krajca ter se brezkompromisno dotika tem smrti in vprašanj človeške vere, hkrati pa ostaja svetlo in riše poti,” o novi plošči, ki jo bo zasedba Bakalina Velika drevi predstavila v Kinu Šiška, pravi Jani Kutin. Bohoten zvok med svobodnim in melodiji predanim izrazom zaznamuje tudi novo, čarobno glasbeno delo.

Bakalina Velika so (z leve): Marian Stanić, Dejan Lapanja, Andrea Pandolfo, Matej Magajne, Jani Kutin in  
Samo Kutin (sedi v ospredju).  Foto: Uroš Abram
Bakalina Velika so (z leve): Marian Stanić, Dejan Lapanja, Andrea Pandolfo, Matej Magajne, Jani Kutin in Samo Kutin (sedi v ospredju).  Foto: Uroš Abram

PRIMORSKA, LJUBLJANA > Za naslovnico so izbrali fotografijo ruševine cerkve sv. Uršule pod vasjo Jagršče, kjer so posneli pesem Tišina. “Lokacija je res neverjetna in polna starodavnih občutkov. Cerkev je del znamenitega cerkljanskega pentagrama, katerega konice krakov povezujejo pet starih cerkva po okoliških hribih. Zelo priporočam obisk tega posebnega kraja,” pravi pevec in avtor besedil Jani Kutin, ki smo mu v Čadrg po spletni pošti poslali nekaj vprašanj pred nocojšnjim koncertom v Kinu Šiška. Kutin in tovarišija - Dejan Lapanja, Marian Stanić, Andrea Pandolfo, Matej Magajne in Samo Kutin -, na plošči in v živo tokrat nastopajo brez harmonikarke Renate Lapanja, ki se je odločila, kot pove sogovornik, da bo “to obdobje posvetila svojemu sinčku ter tisto nekaj malega prostega časa namenila pripovedništvu, ki jo že dalj časa zanima in v katerem je zelo dobra”. Tudi Bogdane Herman tokrat ne bo, a Kutin verjame, da bodo z obema še sodelovali.

Pesmi ste posneli na prostem, celo v jami. Čemu ta izziv?

“Človek se je v svoji kratki zgodovini, če jo primerjamo z nekaj milijard starim svetom, sunkovito zavihtel na vrh prehranjevalne verige, a ni dozorel položaju, na katerem se je znašel. Posledice našega gospodarjenja se kažejo že v tem, da delamo škodo tudi sebi.”

“Osnovna ideja snemanja v naravi je bila, da pesmi, ki so jih navdahnila naravna okolja, tam tudi posnamemo. V naravi jih nismo na prvem mestu snemali, da bi iskali zvoke in njeno akustiko, ampak bolj da bi pesem umestili v njen naravni prostor, kjer bolj zaživi. Iskanje pesminega doma sem temu rekel. S snemanjem v glasbenih studiih dobimo kvaliteten izoliran zvok posameznih zvočil, vendar velikokrat manjka njegova energija. Poleg zvoka se v takih prostorih drugače počuti tudi glasbenik. Moram reči, da smo kljub težavam, ki jih je prinesel tak način snemanja, zelo uživali. Odvisni smo bili predvsem od vremenskih razmer, pomoči nosačev ter ustrezne opreme, pa vendar nam je uspelo posneti pesmi na planinskih pašnikih, v gozdu, ob reki, v jami, na zasneženi gori, v ruševini cerkve ter pod stoletno hruško. Za snemanje na zaščitenih območjih Triglavskega narodnega parka smo pridobili ustrezna dovoljenja, prav tako s pomočjo Jamarske sekcije PD Tolmin in agencije Arso za snemanje v jami.”

Naslovnico plošče krasi posnetek ostankov cerkve sv. Uršule pod vasjo Jagršče, kjer je Bakalina velika posnela pesem Tišina.

“Vsekakor menim, da je kultura ena najpomembnejših stvari, ki iz nas delajo dobre ljudi, zato pozivam vse, da pred prihajajočimi volitvami razmislimo, kdo bi na tem področju lahko kaj spremenil.”

Zdi se, da sta povezanost z naravo in zlasti ponižnost na tej plošči še bolj v ospredju.

“Povezanost z naravo je bilo čutiti že v moji najstniški poeziji in pisanju. Enostavno se mi je ta tema od vedno zdela pomembna za življenje in se je ravno zato tako odražala tudi v pisanju. Šele v zadnjih letih sem spoznal in občutil, kako pomembna je v odnosu človek - narava predvsem ponižnost. Človek se je v svoji kratki zgodovini, če jo primerjamo z nekaj milijard starim svetom, sunkovito zavihtel na vrh prehranjevalne verige, a ni dozorel položaju, na katerem se je znašel. Posledice našega gospodarjenja se kažejo že v tem, da delamo škodo tudi sebi. Človeške ponižnosti ni ali pa je je premalo, zato rušimo naravno ravnovesje. Bojim se, da bo ravno neponižnost vzrok velikih neugodnih sprememb za človeka.”

Dve misli se zdita ključni. Prva je iz Tišine: “Najvč, kar lahka dam tem bitjem usakdanjim n svietu, ka nam je biu dan, je tuo, de nkrat spaznam, de usemu sebe sm dežan.” V pesmi Nowa viera pa nam angel človeštva vpije: “Naprej lahka greste, če greste nazaj.”

“Misel v pesmi Tišina govori o iskrenosti do drugih in konec koncev tudi sebe. Nimam se za svetnika in ne trdim, da mi vedno uspeva biti iskren, ampak že spoznanje, kako je to pomembno, se mi zdi velik korak za vsakogar. Nowa viera je pesem o izumiranju človeštva in človečnosti, o spoznanju, da človek ni višek evolucije ter da je vsaka smrt naravna. Glas angela 'naprej lahka greste, če greste nazaj' je opozorilo človeštvu ob njegovi negotovi prihodnosti.”

Kako so covid in njegove posledice na politiko in družbo vplivali na vas?

“V času covida in njegovih neživljenjskih ukrepov, ki jih je sprejemala naša samooklicana vlada, smo se z Bakalino Veliko imeli prav fino. Ustvarjali smo nov glasbeni material ter se precej družili. Seveda smo se pred vsako vajo in snemanjem testirali. Skratka kulture in družbe nam ni manjkalo. Za večino drugih ljudi žal tega ne morem reči. Opazil sem zaprtost ljudi ter asocialnost, kar me pri takih ukrepih niti ne preseneča. Vsekakor menim, da je kultura ena najpomembnejših stvari, ki iz nas delajo dobre ljudi, zato pozivam vse, da pred prihajajočimi volitvami razmislimo, kdo bi na tem področju lahko kaj spremenil. Trenutno stanje in podpora kulturi sta katastrofalna. Za projekt Zviezdna srebruo, kljub dobremu izpolnjevanju razpisnih pogojev ter statusi h naših štirih samozaposlenih glasbenikov, nismo dobili niti evra podpore.”

Za konec - pomemben gradnik vašega izraza je tudi narečje, čeprav ste v bendu iz vseh vetrov, vas “vaš jezik” povezuje. Kako sami doživljate vlogo narečja?

“Že dalj časa pišem v narečju, čeprav mi slovnična slovenščina ni nikoli delala težav. Narečje mi je bližje, saj tako vsak dan govorim. V resnici so narečja pravi materini jeziki, ki se tudi spreminjajo in so živi. Z narečjem naredimo kulturno delo bolj unikatno in razpoznavno. Škoda, da se več piscev ne odloča za uporabo teh slovenskih biserov. Res je, pri Bakalini Veliki smo iz vseh vetrov. Ne bi mogel reči, da nas moje narečje povezuje, zagotovo pa lahko rečem, da nas navdušuje skupno ustvarjanje avtorske glasbe ter da imamo podobna razmišljanja o svetu, v katerem živimo.”


Najbolj brano