Samota kita, klovna in neke družine

Kit, ki poje na visoki, drugim kitom nerazumljivi frekvenci. Klovn, ki išče smisel. In družina, prepolna samote. Drevi in jutri ob 20. uri bodo na malem odru novogoriškega gledališča premierno uprizorili slovensko praizvedbo drame 52 hertzov 29-letne Tijane Grumić v režiji leto mlajše Mojce Madon.

Uprizoritev 52 hertzov bo obiskovalce popeljala po stavbi ...  do odra. Debele tri ure dolg gledališki dogodek bo kratkočasen, napovedujejo.   Foto: Peter Uhan / SNG Nova Gorica
Uprizoritev 52 hertzov bo obiskovalce popeljala po stavbi ... do odra. Debele tri ure dolg gledališki dogodek bo kratkočasen, napovedujejo.  Foto: Peter Uhan / SNG Nova Gorica

NOVA GORICA >Uprizoritev, dolga dobre tri ure s premorom, bo kratkočasna. “Ne bo klasična predstava, ampak gledališko doživetje,” napoveduje umetniški vodja Marko Bratuš, ki je v sezono, posvečeno mentalnemu zdravju in ustvarjalkam, uvrstil “pronicljivo zgodbo o osamljenosti, bolečini, razpadu družine, o tem, kako živimo skupaj, a drug drugega ne vidimo”.

Tijana Grumić je dramo Najusamljeniji kit na svetu leta 2018 napisala za Srbsko narodno gledališče Novi Sad, ni pa pričakovala, da jo bodo še kdaj kje uprizorili, je povedala na novogoriški novinarski konferenci. Ustvarjalcem, ki so jo prijetno presenetili, je dala proste roke pri prirejanju besedila. Zanima jo, kako se ga je lotila mlada ekipa, sploh ker je krstno uprizoritev v Novem Sadu režiral mojster druge generacije, legendarni Zijah Sokolović.

Matija Rupel

igralec

“Preizpraševanje je stalnica: kdo sem, zakaj sem in tako naprej. Vera, psihoanaliza, biologija ... so nepopolne, ne odgovorijo nam. Mislim, da najbolje lahko odgovori umetnost.”

Dobro znana družina

“Ena od treh zgodb, ki jim sledimo, je dokumentarna: že od leta 1989 se v Tihem oceanu oglaša kit, ki ga še niso videli. Poimenovali so ga 52 hertzov, ker poje na tej nenavadno visoki frekvenci, nerazumljivi drugim kitom. Zato mu pravijo najbolj osamljen kit na svetu,” pravi Mojca Madon, ki je po šolanju na novogoriški dramsko-gledališki gimnaziji diplomirala iz režije na akademiji v Ljubljani.

Dokumentarnost se je prelila še v drugi, prav tako verjetni zgodbi o družini in klovnu. “Družina, kakršno pozna prenekateri izmed nas. In v trenutkih največje samote, največje žalosti se vsak od njih in vsak od nas sooči s podobo, ki iz življenja odplakne vsako žalost - klovn. Klovn, ki je hkrati nekje pod nami, nekje nad nami in nekje med nami. Klovn, ki nam morda lahko življenje popestri s kakšnim trikom,” so skrivnostno zapisali v vabilu k ogledu.

Popolnoma sodobno

Dramo mlade dramatičarke je na oder postavila ekipa delno do pretežno mladih gledaliških ustvarjalcev. “Zanima nas, kaj je v življenju ključno, kakšne priložnosti za delo se ponujajo, kako jih izkoristiti, na kakšne kompromise smo pripravljeni pristati,” našteva avtor priredbe in dramaturg Jaka Smerkolj Simoneti. “Besedilo se mi kaže kot niz ključnih trenutkov, tako za družino kakor za klovna in kita. Na material je bilo zanimivo gledati tudi v luči današnjega dogajanja na svetu, ki očitno prav tako doživlja ključne trenutke, od pandemije do vojne. Preizpraševanje vrednot in načina bivanja je neizbežno, s tem pa se ukvarjamo tudi v predstavi.”

Režiserka in dramaturg sta na vaje prinesla gradivo, ki ga je zatem domislil in obdelal celoten ustvarjalni kolektiv. Predstava se bo pričela že v preddverju, igralci bodo gledalce pospremili po gledališču do male dvorane ... “Potovali bomo skozi tri prostore in več časov,” napoveduje igralec Matija Rupel. “Omenili ste preizpraševanje - med ustvarjanjem predstave sem se spomnil, zakaj sem sploh šel v teater. Preizpraševanje je stalnica: kdo sem, zakaj sem in tako naprej. Vera, psihoanaliza, biologija ... so nepopolne, ne odgovorijo nam. Mislim, da najbolje lahko odgovori umetnost. Mogoče sem utopist. Pa še to: čeprav včasih znamo zakorakati v zaprašenost ali pretirani konceptualizem, smo tokrat s predstavo - tako čutim - ujeli duha časa.”

Soglaša njegova soigralka Marjuta Slamič: “Vizija, ki so jo prinesli Tijana, Mojca in Jaka, je tudi nas zapeljala v popolno sodobnost. Smo tukaj in zdaj!” Njenega moža igra Peter Harl, ki pravi, da bo upodobil vse prej kot stabilnega družinskega očeta. Deklico, ki ima rada morje, bo odigrala gostja Ivana Percan Kodarin, sina, ki si želi postati astronavt, Žiga Udir, naslovno vlogo pa Ana Facchini.

Žanrsko kompleksno uprizoritev sta še posebej zaznamovala scenografka Urša Vidic in kostumograf Andrej Vrhovnik, pomembno vlogo igra tudi glasba, ki jo je prispeval Luka Ipavec, glasbila pa bodo zazvenela v rokah več igralcev. Svetlobo je oblikoval Andrej Hajdinjak, klovnovske prizore Natalija in Ravil Sultanov, zvok Stojan Nemec, lektorica je Anja Pišot.

Drevišnji in jutrišnji premieri bodo na malem odru sledile ponovitve v petek in soboto ter naslednji četrtek, vse večere ob 20. uri.  


Najbolj brano